VSL sklep IV Cp 3649/2011

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

1Tožnik v tej pravdi uveljavlja spremenjene razmere, ki vplivajo na njegovo preživninsko sposobnost. Postavil je laični zahtevek, katerega bistvo pa je v zahtevi, naj sodišče preživnino vsaj zniža.

2Sodišče prve stopnje je tako primarni kot podredni tožbeni zahtevek zavrnilo.

3Proti sodbi vlaga pritožbo tožnik. Uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj sodbo spremeni in zahtevku ugodi, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Sodišču očita, da je glede spremenjenih pridobitnih zmožnosti nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Tožnik ponavlja številna dejstva, ki jih je uveljavljal že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Po stališču pritožbenega sodišča pa je bistvena pritožbena navedba, da je diploma tožnika v marcu 2009 v nasprotju z njegovimi pričakovanji dejansko zmanjšala in nikakor ne povečala njegovo pridobitno sposobnost. To dejstvo naj bi sodišče prezrlo. Pred diplomo je tožnik namreč na podlagi statusa študenta opravljal razna priložnostna dela, ki so mu omogočala mesečni zaslužek v višini 400,00 EUR. Te možnosti sedaj več nima. Z diplomo je namreč izgubil status študenta.

4Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

5Pritožba je utemeljena.

6V tej pravdni zadevi je treba uvodoma opozoriti na razmerje med že obstoječim izvršilnim naslovom za plačevanje preživnine ter novo pravdo, v kateri se zahteva sprememba tako določene preživnine zaradi spremenjenih razmer (132. člen ZZZDR (1)).

7Tožba po 132. členu ZZZDR ni tožba, na podlagi katere bi sodišče ugotavljalo, kakšne so preživninske potrebe na eni in preživninske zmožnosti na drugi strani – kakor da bi to ugotavljalo prvič. Tak pristop bi bil v nasprotju z institutom pravnomočnosti. V preživninsko razmerje, o katerem je bilo že odločeno s pravnomočno sodbo, je mogoče posegati le, če so podane spremenjene razmere. Razmere pa so spremenjene, če nastopijo nova pravno relevantna dejstva, ki niso mogla biti zajeta s časovnimi mejami pravnomočnosti prejšnje odločbe.

8Prva faza postopka za spremembo preživnine tako zajema ugotavljanje spremenjenih razmer. Če sodišče ugotovi, da tožbene trditve o spremenjenih razmerah niso točne (resnične), ni nikakršne podlage, da bi se znova spuščalo v preživninskopravna vprašanja, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno. Če pa se, nasprotno, ugotovi, da so razmere spremenjene (iti mora za bistvene in ne zgolj malenkostne spremembe, kajti preživninsko relevantna dejstva stalno blago variirajo), potem je sodišče dolžno ugotavljati, kako tako spremenjena pravno relevantna dejstva vplivajo na prenovljeno ravnovesje v preživninskem trikotniku: potrebe otroka – preživninske zmožnosti zavezanca – preživninske zmožnosti drugega roditelja.

9Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo tako, kot je bilo pravkar opisano. Tožnik, ki je pravni laik, je spremenjene razmere utemeljeval s tem, da mu je prenehalo delovno razmerje. To dejstvo v razmerju do prejšnje sodbe niti ni pravno relevantno, saj je bil nezaposlen tudi v času prejšnje sodbe. A v postopku se je pokazala še druga trditvena podlaga, ki jo je sodišče prve stopnje tudi povzelo v navedbeni del sodbe. To pa je, da je imel v času prejšnje sodbe status študenta ter je zato opravljal delo prek študentskega servisa, kar naj bi mu omogočilo zaslužek v približni višini 400,00 EUR mesečno. Sedaj pa statusa študenta več nima in tako tudi ne možnosti za delo prek študentskega servisa. Drugih periodičnih dohodkov pa po lastnih navedbah nima. Vsi ostali prejemki so bili zgolj enkratne narave. Takšne navedbe brez dvoma utemeljujejo obstoj spremenjenih razmer.

10Ali tako spremenjene okoliščine utemeljujejo tudi spremembo preživnine, pa bi bilo mogoče odgovoriti šele upoštevaje vse pravno relevantne okoliščine primera. Sodišče je zahtevek za znižanje preživnine v celoti zavrnilo zato, ker naj bi imel tožnik navkljub izpadu študentskega dela, kar je bila pravno relevantna okoliščina v času prejšnje sodbe, še vedno finančne prilive. Vendar ti prilivi: Prešernova nagrada za diplomsko delo (300,00 EUR), 3.921,64 EUR v izvršbi izterjanih terjatev ter vračilo dohodnine (883,86 EUR) niso ekvivalent rednega študentskega dohodka v višini 400,00 EUR mesečno. Gre za enkratne dohodke (poleg tega so bila vračila dohodnine tožniku izplačana tudi za pretekla obdobja in torej so zajeta v časovnih mejah pravnomočnosti prejšnje sodbe). To ne pomeni, da navedenih enkratnih denarnih prilivov ni mogoče upoštevati za določeno preživninsko obdobje, vendar pa na podlagi njih ni mogoče sklepati o tožnikovih preživninskih zmožnostih za čas po prejemu teh dohodkov in za vnaprej. Pravno relevantno dejstvo je prav tako lahko tudi to, da je tožnik dela zmožen (pridobitne zmožnosti kot dodatno pravno relevantno dejstvo poleg materialnih zmožnosti – primerjaj 129. člen ZZZDR). Vendar je bilo to dejstvo (pridobitne zmožnosti) zajeto tudi že v dejanski podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 601/2008-IV z dne 24. 09. 2008 (glej razloge na 7. strani sodbe – priloga B4 tega spisa). Tako se izkaže, da sodišče prve stopnje ni ustrezno pojasnilo, kakšen je pomen spremenjenih razmer (dejstva, da je v času pravnomočne odločitve tožnik mesečno zaslužil 400,00 EUR prek študentskega servisa, sedaj pa tega dohodka več nima). Iz sodbe ni mogoče ugotoviti, ali sodišče šteje, da je tožnikova preživninska sposobnost navzlic temu finančnemu manjku (spremembi) kljub temu ostala enaka, oziroma iz katerih razlogov sodišče šteje, da je enaka. Takšen položaj pa ustreza bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 354. člena pritožbi ugodilo ter izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

11Sodišče prve stopnje se bo moralo v ponovljenem postopku opredeliti do tega, ali spremenjene razmere na tožnikovi strani (prenehanje možnosti za zaslužek prek Študentskega servisa v višini približno 400,00 EUR mesečno) vplivajo ne njegove preživninske zmožnosti in če, v kolikšni meri. Če bo sodišče ugotovilo, da so preživninske zmožnosti tožnika navzlic tako spremenjenim okoliščinam enake kot prej, pa bo moralo pojasniti, na podlagi katerih drugih sprememb, ki vplivajo na njegovo preživninsko zmožnost, je tako. V vsakem primeru pa bo moralo upoštevati mesečne prilive, ki so bili enkratne narave. Ti so brez dvoma taki, da za določeno obdobje omogočajo sorazmerno kritje preživninskega bremena.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/2004).