VSRS Sodba X Ips 214/2010

I. Revizija se zavrne.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidenta) zoper odločbo Upravne enote Domžale z dne 20. 5. 2009, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 28. 9. 2009, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ zavrnil revidentovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo bazne postaje za mobilno telefonijo na zemljišču s parc. št. 15 k. o. ...

2Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in tudi razlogom tožene stranke v obrazložitvi njene odločbe. Sklicuje se na določbe 74. c člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), 27., 28. in 30. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUN), tretji odstavek 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt), 7. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom).

3Revident utemeljuje dovoljenost revizije z izpolnjevanjem pogojev, določenih v 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbi in podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek. Priglaša stroške revizijskega postopka.

4Odgovor na revizijo ni bil vložen.

K I. točki izreka:

5Revizija ni utemeljena.

6Revizija je dovoljena na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, to je zaradi pomembnega pravnega vprašanja, ki ga revident izpostavlja. Revident je namreč kot pomembno pravno vprašanje izpostavil vprašanje: dovoljenost gradnje bazne postaje mobilnih komunikacij na območju zazidalnega načrta, ki se opira na določbe ZUN, pri čemer zazidalni načrt dovoljuje tudi odstopanja oziroma možnost odmikov od obstoječe javne infrastrukture v smislu spremembe namembnosti zemljišč, objektov in naprav zaradi izboljšanja in tehnične posodobitve tehnologije oziroma tehnoloških procesov, posebej pa gradnje infrastrukturnih objektov za potrebe mobilnih komunikacij ne dovoljuje. Ker o tem pravnem vprašanju, od katerega je odvisna odločitev, v dosedanji sodni praksi Vrhovnega sodišča stališča niso tako podrobno pojasnjena, da bi dajala neposreden jasen odgovor, je Vrhovno sodišče iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revizijo dovolilo.

7Ker je revizija dovoljena iz razloga, navedenega v 6. točki te obrazložitve, se Vrhovno sodišče do vprašanja dovoljenosti revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident tudi uveljavlja, ni opredelilo.

8Gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, med katere sodi tudi bazna postaja, izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve na predpisanem obrazcu, katerega vsebino in obliko določi minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, če (med drugim) ugotovi, da je nameravana gradnja skladna s prostorskim aktom (druga alineja prvega odstavka 74. c člena ZGO-1). Po določbi tretjega odstavka 96. člena ZPNačrt do uveljavitve občinskega prostorskega načrta ostanejo v veljavi prostorski akti občine, ki jih je ta sprejela na podlagi ZUN. ZUN v 1. točki drugega odstavka 27. člena uvršča zazidalne načrte med prostorske izvedbene načrte, s katerimi se po določbi prvega odstavka 28. člena podrobneje določijo urbanistični, oblikovalski, gradbeno tehnični, tehnološki in drugi pogoji za zagotovitev ustreznih bivalnih, delovnih in proizvodnih razmer ter ukrepi za ohranjevanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja. S prostorskim izvedbenim načrtom se tudi podrobneje določijo pogoji za opremljanje s prometnimi, energetskimi, komunalnimi in drugimi infrastrukturnimi objekti in napravami, ki so potrebni za normalno bivanje in delo na obravnavanem območju. Po tretji alineji 30. člena ZUN se v zazidalnem načrtu določijo prostorski pogoji z rešitvami prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez. Po tretjem odstavku 40. člena ZUN odlok (o prostorskem izvedbenem načrtu) določi tudi tolerance pri gabaritih in namembnosti objektov oziroma naprav.

9Glede na navedene zakonske določbe je na območju, urejenim z zazidalnim načrtom, dopustna le gradnja objektov in naprav, ki jih zazidalni načrt izrecno dovoljuje. Ker v obravnavani zadevi Odlok o sprejetju zazidalnega načrta območja X. (v nadaljevanju zazidalni načrt), ki ureja območje sporne gradnje, ne predvideva gradnjo bazne postaje za mobilno telefonijo, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je v obravnavani zadevi odločitev prvostopenjskega upravnega organa, ki je zavrnil izdajo gradbenega dovoljenja za bazno postajo za mobilno telefonijo na v odločbi navedenem zemljišču, pravilna in zakonita.

10Tudi revident v reviziji sam ugotavlja, da zazidalni načrt izrecno ne dovoljuje gradnje bazne postaje za mobilne komunikacije, vendar ne glede na to meni, da je bilo v postopku materialno pravo zmotno uporabljeno in da je gradnja bazne postaje kljub temu dovoljena, ker zazidalni načrt predvideva možnost spremembe namembnosti zemljišč, objektov in naprav v smislu izboljšanja in tehnične posodobitve tehnologije oziroma tehnoloških procesov.

11Po presoji Vrhovnega sodišča ta revizijski ugovor ni utemeljen. Določba drugega odstavka 11. člena zazidalnega načrta, ki določa, da sprememba namembnosti zemljišč, objektov in naprav načeloma ni dovoljena, razen v smislu izboljšanja in tehnične posodobitve tehnologije oziroma tehnoloških procesov, se ne nanaša na gradnjo baznih postaj. Zazidalni načrt je namreč sprejet za ureditev kompleksa farmacevtske družbe A., d. d., zato se navedena določba nanaša le na spremembo namembnosti zaradi izboljšanja in tehnične posodobitve tiste tehnologije oziroma tehnoloških procesov, na katerih temelji dejavnost farmacevtske družben A., d. d. (proizvodnja zdravil, razvoj in raziskave na področju farmacije). Take tehnologije oziroma tehnološkega procesa pa bazna postaja, ki kot sestavni del omrežja mobilne telefonije zagotavlja povezavo med mobilnim telefonom in omrežjem, ne predstavlja. Objekt bazne postaje bi moral biti zato z zazidalnim načrtom izrecno predviden, saj v nasprotnem primeru takšna gradnja ni skladna s prostorskim aktom oziroma ni izpolnjen pogoj iz druge alineje prvega odstavka 74. c člena ZGO-1.

12Prav tako ni utemeljen revizijski ugovor, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo določb ZEKom. Po določbi prvega odstavka 7. člena ZEKom, na katero se sklicuje revizija, morajo biti elektronska komunikacijska omrežja in pripadajoča infrastruktura, ki je namenjena za povezovanje z javnimi komunikacijskimi omrežji in za izvajanje javnih komunikacijskih storitev, grajena v skladu s predpisi o urejanju prostora, graditvi objektov, vključno z njihovimi bistvenimi lastnostmi, in o varstvu okolja ter morajo delovati v skladu z veljavnimi predpisi, ki določajo varnost delovanja elektronskega komunikacijskega omrežja, njegovo celovitost, medsebojno delovanje storitev in priključevanje telekomunikacije terminalske opreme. Tudi iz te zakonske določbe ne izhaja, da bi bila gradnja elektronske komunikacijske infrastrukture, katere del je bazna postaja za mobilno telefonijo, izvzeta iz predpisov o urejanju prostora in graditvi objektov.

13Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. V čem naj bi bila bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, ki jo kot revizijski razlog navaja revident, pa v reviziji ni obrazloženo. Ker ta revizijski razlog ni konkretiziran, njegova presoja glede na določbo 86. člena ZUS-1 ni možna. Zato revizijski ugovori niso utemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev Vrhovnega sodišča.

14Ker nista podana razloga, zaradi katerih je bila revizija vložena, je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

15Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.