VSRS Sklep II Ips 661/2009

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe, sklenjene med tožnico in K., d. o. o. (slednja je svojo terjatev s pogodbo o odstopu terjatve odstopila toženi stranki). Ugodilo pa je podrednemu tožbenemu zahtevku za ugotovitev, da sta v posojilni pogodbi nični pogodbeni določili, za kolikor dogovorjene pogodbene obresti presegajo 1,6 % mesečno in za kolikor pogodbene zamudne obresti v višini 0,5 % dnevno presegajo višino zakonskih zamudnih obresti. Drugačen (podredni) tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je (v celoti) zavrnilo tudi tožničin podredni tožbeni zahtevek. Odločilo je še o stroških postopka.

3Tožnica v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je cesionar kot cedentov singularni naslednik vstopil v cedentov pravni položaj glede tistega razmerja, ki je predmet sukcesije. Zato ima (tožnica) vse ugovore, ki jih je imela zoper prvega upnika (do obvestila o prenosu terjatve) tudi zoper novega upnika (toženo stranko). Nedvomno bi se zoper cedenta lahko branila tako, da bi opozarjala na ničnost oz. delno ničnost pogodbe, iz katere izvira kasneje prenesena terjatev. Njen položaj se zaradi cesije ne sme poslabšati. Ker je cedent s cesijo prenehal biti subjekt iz materialnopravnega razmerja, nasproti njemu nima pravnega interesa za vložitev tožbe. Od cesije dalje ima izključno tožena stranka korist od sporne posojilne pogodbe in zato njo zadenejo posledice ničnosti. V skladu z materialnim pravom je, da se v postopku zoper toženo stranko ugotavlja ničnost sporne pogodbe. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni.

4Revizija je bila dostavljena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5Revizija je utemeljena.

6Revizijsko sodišče pritrjuje revidentkini tezi, da se zaradi cesije njen pravni položaj ne sme poslabšati. Za odnos med novim upnikom (prevzemnikom, cesionarjem) in dolžnikom (tožnico) je bistveno načelno izhodišče nevtralnosti dolžnikovega pravnega položaja. Dolžnik zato proti cesionarju ohranja vse pravice, ki jih ima proti staremu upniku (odstopniku, cedentu). Nevtralnost dolžnikovega položaja se zagotavlja predvsem s pravico, da tudi proti cesionarju lahko uveljavlja ugovore, ki bi jih lahko proti cedentu. Pri pogodbenih obveznostih dolžnik lahko proti cesionarju uveljavlja neveljavnost pogodbe. Sklicuje se lahko na vse ničnostne (in izpodbojne) razloge iz kritnega razmerja, torej tudi na oderuštvo (ki izvira iz porušene ekvivalence v sklenitveni fazi kritnega razmerja). Zato je stališče pritožbenega sodišča, da tožena stranka ni pasivno stvarno legitimirana v obravnavanem postopku, materialnopravno zmotno.

Ker pritožba tožene stranke (v smeri, ali je posamezne določbe sporne posojilne pogodbe mogoče opredeliti za oderuške in nične) zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni bila izčrpana, je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP reviziji ugodilo, drugostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje, da presodi pritožbeno izpodbijano sklepanje sodišča prve stopnje o (delni) ničnosti posameznih določb posojilne pogodbe in odgovori na preostale neizčrpane pritožbene navedbe.