VSRS Sklep III R 35/2011

Predlog se zavrne.

1V izvršilni zadevi zoper dolžnika (toženo stranko)

je Okrajno sodišče v Ljubljani – centralni oddelek za verodostojno listino s sklepom VL 119880/2008 z dne 13. 1. 2009 sklenilo, da se sklep o izvršbi VL 119880/2008 z dne 15. 12. 2008 razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, ter da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu.

2Tožena stranka je v vlogi z dne 19. 12. 2011 predlagala prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno in krajevno pristojno sodišče izven območja Višjega sodišča v Mariboru. Predlog utemeljuje s tem, da se je pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu končalo več gospodarskih sporov v njeno škodo iz ne vedno objektivnih razlogov. Navaja, da sodnica v eni izmed zadev ni v celoti raziskala dejanskega stanja in ni sledila dokaznim predlogom tožene stranke, v drugi zadevi pa je zagrešila absolutne bistvene kršitve postopka. Poleg tega se sodnice na navedenem sodišču poznajo in so toženi stranki že dale nasvet, naj „za vselej neha s tožarjenjem, saj tako ali tako ne bo uspela.“

3Predlog ni utemeljen.

4Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so zato drugi tehtni razlogi.

5Delegacija iz razlogov smotrnosti je torej mogoča zaradi razloga lažje izvedbe postopka (hitreje in z manjšimi stroški) ali zaradi drugih tehtnih razlogov. Razlogi, ki jih navaja tožena stranka, ne sodijo med druge tehtne razloge za delegacijo pristojnosti. Za očitke, ki se nanašajo na procesno vodenje sodnic, ima oziroma je imela na voljo redna in izredna pravna sredstva po Zakonu o pravdnem postopku. Očitek o medsebojnem poznanstvu sodnic pa je presplošen in z ničemer podprt.

6Ker predlog za delegacijo ne vsebuje konkretnejših razlogov, ki bi utemeljevali določitev drugega stvarno in krajevno pristojnega sodišča po 67. členu ZPP, ga je Vrhovno sodišče kot neutemeljenega zavrnilo.