VSRS Sklep II DoR 397/2011

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so dediči, ki niso stranke pogodbe o preužitku, vsebovane v dednem dogovoru, nujni sosporniki.

1Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njena pritožba in potrjena sodba prve stopnje o zavrnitvi njenih tožbenih zahtevkov, s katerima je zahtevala razvezo dednega dogovora, sklenjenega 7. 5. 1997 v zapuščinskem postopku II D 512/96 pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, v delu ki se nanaša na pravdni stranki ter (primarno) od toženca izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo mogoč vpis tožničinega dednega deleža na nepremičninah, ki so spadale v zapuščino, oziroma (podrejeno) plačilo 30.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila. Na podlagi ugotovljenega dejanskega sanja, da so dediči sklenili dedni dogovor, s katerim je med dvema od štirih dedičev po vsebini sklenjena tudi pogodba o preužitku, dedič – preužitkar pa je vložil tožbo za razvezo pogodbe, ker prevzemnik ne izpolnjuje svojih obveznosti, kot relevantno pravno vprašanje izpostavlja: Ali so pri taki pogodbi preostali dediči, ki niso stranke pogodbe o preužitku, so pa stranke dednega dogovora, vedno nujni sosporniki, neodvisno od tega, ali ima odločitev o zahtevku vpliv na njihov pravni položaj glede dednega dogovora? Dedni dogovor so res sklenili štirje dediči, vendar pa sta le dva od njih – pravdni stranki – znotraj tega dednega dogovora sklenila pogodbo o preužitku. Višje sodišče je pravno zmotno zaključilo, da dediči še niso razdelili zapuščine in da so zato do njene delitve v nedeljivi, na podlagi zakona osnovani skupnosti in morajo pri obravnavanju predmeta te skupnosti (zapuščina) nujno sodelovati vsi. Dediči so že davno razdelili zapuščino, tožnica pa si je izgovorila preužitek od toženca na račun zakonitega dednega deleža. Odločitev v tej zadevi ne more vplivati na pravni položaj sodedinj, ki sta dediščino prejeli, pač pa le na pravni položaj toženca, ki bi moral tožnici vrniti njen zakoniti dedni delež, ki ga je prenesla nanj v zameno za preužitek. Narava pravice, ki jo v konkretnem primeru uveljavlja tožnica, ne terja enotne obravnave vseh dedičev, saj je tožnica s tožbo posegla le v razmerje s tožencem glede pogodbe o preužitku. Glede razveze te pogodbe pa je mogoče ločeno obravnavanje, saj zahtevek tožnice ne temelji na dednopravni podlagi. Glede postavljenega vprašanja prakse Vrhovnega sodišča še ni, zato predlaga ugoditev predlogu.

2Predlog je utemeljen.

3Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so podani, zato je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede vprašanja, ki je razvidno iz izreka sklepa.