VSL sklep II Cp 2626/2011

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je po izdani začasni odredbi odločalo o ugovoru tožene stranke proti njej. Z izpodbijanim sklepom je ugovor tožene stranke zavrnilo in sklep o izdani začasni odredbi potrdilo. Odločilo je še o stroških postopka.

2Proti sklepu vlaga pritožbo tožena stranka. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge ter sodišču predlaga, naj sklep spremeni tako, da bo naposled začasna odredba zavrnjena. Pritožba navaja, da je tožeča stranka v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin. Dalje navaja, da je okoliščina, ki bi jo sodišče moralo upoštevati, ta, da je tožeča stranka v zemljiškoknjižnem postopku propadla. Dejstvo je, da je tožeča stranka predložila poneverjeno listino, ki jo je zavrnil celo zemljiškoknjižni oddelek sodišča. Odločitev sodišča temelji na hudih kršitvah. Pritožba meni, da je nemogoče šteti, da bi bila terjatev tožeče stranke kakorkoli izkazana. Ni stvar tožene stranke, da sodišču dokazuje z izvedenci, da je listina ponarejena.

3Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V tej pritožbeni zadevi je sporno edino vprašanje, ali je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je terjatev verjetno izkazana, pravilna ali ne. Pritožbeno sodišče daje pritrdilen odgovor.

6Pritožba je, tako kot že pred tem ugovor, pavšalna. Tožnica je predložila pogodbo, na kateri je tudi zemljiškoknjižna izjava, ki pa ji manjka obličnost. Takšna pogodba je in abstracto podlaga zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine ustrezne obličnosti. Ker je pogodba podpisana s strani obeh pravdnih strank, je tako tudi v konkretnem primeru podana visoka verjetnost obstoja vtoževane terjatve, katere zavarovanje se predlaga.

7Tožena stranka se drugače kot z golim navajanjem, da pogodba ni pristna, ni branila. Takšna gola navedba, za katero ne predloži nobenih relevantnih dokazov, pa verjetno izkazane terjatve ne more omajati (dejstvo, da je vložila kazensko ovadbo in sprožila kazenski postopek, ni takšen dokaz – saj priča le o tem, da toženka takšno tezo zastopa tudi v kazenskem postopku). Sklicevanje na okoliščino, da tožnica ni uspela z vknjižbo lastninske pravice v zemljiškoknjižnem postopku, predstavlja golo sprenevedanje. Seveda ni uspela, zato pa je tudi vložila tožbo, s katero želi doseči ustrezno obličnost zemljiškoknjižne izjave.

8Nobena skrivnost ni, na kakšen način je mogoče dokazovati pristnost listine oziroma podpisa na njej. To je dokaz z izvedencem. Dokazno breme zanj pa je na strani tožene stranke.

9Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP1).