UPRS sodba II U 407/2010

1. Tožba se zavrne.
2. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Z izpodbijanim sklepom je Slovenski podjetniški sklad odločil, da se vloga tožeče stranke, vložena na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme v obdobju 2009 - 2011, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 19/2009, ne odobri. Iz obrazložitve izhaja, da je bil izpodbijani sklep izdan v ponovljenem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru z dne 18. 8. 2010, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da opravi ponovni postopek, v katerem bo izvedla predpisan postopek v zvezi s tožnikovo vlogo. Komisija za dodelitev sredstev je tudi v ponovljenem postopku vlogo tožeče stranke ocenila s 66 točkami od možnih 100 točk, prag števila točk, nad katerim je odobreno sofinanciranje, pa je 71 točk. Sestavni del sklepa je izpis doseženih točk po posameznih merilih za ocenjevanje projektov. Vloga tožeče stranke je bila ocenjena na podlagi osmih meril, ki so bila določena z razpisom. Po merilu uvajanja sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi/storitvami je bilo vlogi tožeče stranke dodeljeno 15 točk, za dodano vrednost na zaposlenega (povprečje let 2008 in 2012) pa 10 točk. Pri naslednjem merilu – inovativnost v povezavi z operacijo – je vloga tožeče stranke prejela 8 točk. Iz obrazložitve k temu kriteriju izhaja, da tožeča stranka uvaja nove tehnološke rešitve, ki omogočajo uvedbo novega proizvoda/storitve (letalskega modela kategorije A-1, ki do sedaj še ni bil v programu podjetja). Tožeča stranka je vlogi priložila risbe letalskega modela, iz katerih pa ni razvidno, da je rezultat lastnega razvoja stranke (računalniško vstavljena risba brez podatkov o izdelovalcu načrta, datumu, itd.). Opis letalskega modela v prijavnem listu in poslovnem načrtu ne izkazuje lastnega razvojnega dela. V poslovnem načrtu tožeča stranka na strani 42 poudarja, da se letalski modeli kategorije A-1 že izdelujejo pri drugih proizvajalcih, pri čemer pa gre za nekoliko drugačne postopke izdelave. Tožeča stranka drugih verodostojnih dokazil, ki bi izkazovala nosilca razvoja v povezavi s prijavljeno operacijo ni priložila, kot je zahtevano skladno z obrazložitvijo meril za izbor upravičencev. Naknadno predložena dokumentacija se pri obravnavi vloge ne upošteva. Razen tega je bila vloga tožeče stranke ocenjena še z 10 točkami po merilu vpliv operacije na konkurenčnost podjetja, s 3 točkami po merilu neposredna prodaja izven trga RS (povprečje let 2008 in 2012), 10 točkami po merilu tržna naravnanost v povezavi z operacijo, 5 točkami po merilu število zaposlenih v podjetju in 5 točkami po merilu vpliv operacije na okolje. Glede na zgoraj obrazloženo vloga tožeče stranke ni prejela zahtevanega minimalnega števila točk, to je 71, ki je potrebno za odobritev sredstev.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija tisti del izpodbijanega sklepa, v katerem je bila vloga tožeče stranke po merilu inovativnost v povezavi z operacijo ocenjena z 8 točkami, tožeča stranka pa meni, da bi morala prejeti 15 točk. Tudi v ponovljenem postopku namreč tožena stranka ne pojasni zakaj šteje, da letalski model kategorije A-1 niso plod lastnega razvoja tožeče stranke. Odsotnost listin, ki jih našteva tožena stranka, ne more biti tehten razlog, zlasti ob upoštevanju odločitve upravnega sodišča. Za takšen sklep tožena stranka nima nikakršnih argumentov. Ni upoštevala ugotovitev sodišča, ki je štelo, da je tožeča stranka v svoji vlogi zadovoljivo pojasnila svoje trditve, da uvaja nov proizvod, letalski model, ki je rezultat lastnega razvoja. Tožena stranka bi, v kolikor bi menila, da vloga ni popolna, tožečo stranko morala pozvati, naj le-to dopolni vse v smislu člena 140 ZUP, ne pa da je zavrnila vlogo s sklicevanjem na prekluzijo v smislu 52. člena ZUS-1. Tožeča stranka še pojasni, da dokumentacije v zvezi z registracijo modela ni mogla predložiti ob prijavi na razpis, saj je prijavo za registracijo modela oddala šele 28. 9. 2009. S tem, ko tožena stranka ni upoštevala pravnega mnenja sodišča v zvezi z zgoraj omenjenim upravnim sporom, je nepravilno ugotovila dejansko stanje, v posledici česar je izdala povsem napačen sklep. Predlaga, da so sodišče izpodbijani sklep odpravi in vlogo tožeče stranke za sofinanciranje odobri oz. podrejeno, da zadevo vrne v nov postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka navedbe tožeče stranke in v celoti vztraja pri svoji odločitvi v izdanem sklepu ter predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

Tožeča stranka je na odgovor na tožbo odgovorila s pripravljalno vlogo, v kateri ponavlja pritožbene navedbe, da se tožena stranka ni opredelila do tožbenih navedb tožeče stranke in da je pavšalno prerekala navedbe ter da vztraja pri svoji odločitvi v izpodbijanem sklepu.

K 1. točki izreka:

Tožba ni utemeljena.

Predmet spora je odločitev tožene stranke, ki je v ponovljenem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča RS, Zunanjega oddelka v Mariboru opr. št. II U 263/2009-17 z dne 18. 8. 2010, zavrnila vlogo tožnika za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme, na podlagi javnega razpisa objavljenega v Uradnem listu št. RS, št. 19/2009. Z izpodbijano odločitvijo je tožena stranka v skladu z navodilom sodišča ponovno preverila točkovanje po tretjem merilu, določenem z razpisnimi pogoji, to je inovativnost v povezavi z operacijo in po presoji sodišča pravilno ugotovila, da iz k vlogi priložene risbe letalskega modela kategorije A-1, opisa letalskega modela v prijavnem listu in poslovnem načrtu izhaja, da gre za nadgradnjo obstoječega proizvoda (modela A-1), ki pa ni rezultat lastnega razvoja. To utemeljuje z ugotovitvijo, da opis letalskega modela v prijavnem listu in poslovnem načrtu zgolj poudarja, da se letalski modeli kategorije A-1 že izdelujejo pri drugih proizvajalcih, model tožeče stranke pa se nekoliko razlikuje zaradi drugačnega postopka izdelave. Navedeno pa v skladu z razpisnimi merili, ki v obrazložitvi merila 3 določajo, da se za namen tega razpisa kot nov proizvod obravnava proizvod, ki do sedaj še ni bil v programu podjetja in ne predstavlja le temeljite izboljšave proizvoda, pomeni, da je tožeči stranki bilo mogoče dodeliti le 8 točk in ne 15, kot to zatrjuje v tožbi. Pravilno je tudi pojasnila, da dokazil, ki jih je tožeča stranka priložila naknadno (odločba o registraciji modela) pri vrednotenju ni upoštevala. V primeru javnih razpisov gre za posebno vrsto skrajšanega ugotovitvenega postopka, v katerem je treba ob smiselni uporabi pravil splošnega upravnega postopka na podlagi 4. člena ZUP pri dodeljevanju finančnih sredstev upoštevati načelo enake možnosti ponudnikov (14. člen Ustave Republike Slovenije). Pogoji javnega razpisa so za vse prijavitelje enaki, zato so tožbene navedbe v zvezi z dopolnjevanjem vloge in ugotavljanjem dejanskega stanja iz tega razloga neutemeljene.

Ker je po navedenem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/2006 in 62/2010) zavrnilo kot neutemeljeno.

K 2. točki izreka:

Odločitev o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.