VSRS Sodba II Ips 1037/2008

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, da je nedopustna izvršba toženke (kot upnice) v izvršilni zadevi Ig 2002/00309 Okrajnega sodišča v Brežicah z rubežem in prodajo treh hladilnih komor.

2Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo tožničino pritožbo proti prvostopenjski sodbi. Odločitev obeh nižjih sodišč je oprta na ugotovitev, da je račun, ki ga je družba I.(dolžnica v izvršilnem postopku) dne 3. 1. 2003 izstavila tožnici, fiktiven in zato dolžnica nikoli ni postala lastnica spornih premičnin.

3Tožnica je vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča, ker naj bi v postopku „prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in do napačne uporabe materialnega prava“. Procesne kršitve naj bi bile podane zato, ker naj bi bile obrazložitvi obeh sodb „same s sabo v nasprotju“, sodišči pa se tudi nista opredelili glede vprašanja posestnega konstituta z vidika stvarnega prava. Z vidika tega instituta noben predpis ne določa, koliko časa lahko ostanejo kupljeni predmeti pri prodajalcu. Revidentka nadalje predstavi svoja videnja o tem katera pravno relevantno dejstva so bila ugotovljena v pravdi.

4Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ta pa nanjo ni odgovorila.

5Revizija ni utemeljena.

6Revidentka ni ustrezno razložila kakšna naj bi bila revizijsko upoštevna nasprotja v obrazložitvi sodb in se zato revizijsko sodišče s tem vprašanjem ni podrobneje ukvarjalo. Opredelitev sodišča do instituta posestnega konstituta pa (kot bo v nadaljevanju obrazloženo) ni povezano z razlogi o odločilnih dejstvih.

7Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(1) in zato tudi ni mogoče upoštevati tistih revizijskih navedb, ki kakorkoli posegajo v relevantna dejstva, ki predstavljajo podlago odločitve pritožbenega sodišča.

8Glavna teza tožnice v pravdi je, da je postala lastnica spornih hladilnih komor na podlagi veljavnega pravnega naslova in dogovora z dolžnikom, da premičnine kljub prenosu lastninske pravice še naprej ostanejo v posesti prenosnika.(2) Sodba pritožbenega sodišča vsebuje tehtne razloge (2. in 3. stran sodbe) o tem, da tožnica ni dokazala veljavnega pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice na spornih stvareh. Zato nedvomno ni podana ena od predpostavk (ki morata obstajati kumulativno) za pridobitev lastninske pravice na spornih premičninah.(3) Posebno ukvarjanje z vprašanjem ali je posest izvršilnega dolžnika na spornih stvareh morda rezultat posestnega konstituta, je zato povsem nepotrebno in v nasprotju s postulati sojenja.

9Odločitev revizijskega sodišča ima procesno podlago v 378. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Odločitev o reviziji implicira tudi zavrnitev revizijskega predloga za povrnitev stroškov.(4)

---.---

Op. št. (1): Tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP.

Op. št. (2): Primerjaj določbe tretjega odstavka 60. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ.

Op. št. (3): Primerjaj določbe 60. člena SPZ.

Op. št. (4): Argument nasprotnega razlogovanja v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.