VSC sklep I Ip 192/2011

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnikov za odlog izvršbe.

Odločitev sodišča prve stopnje s pravočasnima pritožbama izpodbijata dolžnika. Navajata, da je bilo v predlogu za odlog izvršbe pojasnjeno, da se je družina dolžnikov znašla v hudi socialni stiski, saj so ostali brez vseh dohodkov, zgolj s socialno podporo, v hiši, ki je predmet izvršbe, pa živi šestčlanska družina. Poudarjata, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, saj zavrnitev predloga za odlog izvršbe ne more temeljiti na ugotovitvi, kdaj je bil predlog za odlog izvršbe vložen, do odloga izvršbe pa bi moralo priti šele po odločitvi sodišča. Ker so izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe, bi moralo sodišče prve stopnje, upoštevaje kruto situacijo, v kateri sta se znašla dolžnika, predlogu ugoditi, s tem pa njima in njuni družini omogočiti preživetje. Pritožbenemu sodišču sta predlagala, da pritožbama ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa spremeni tako, da ugodi predlogu za odlog izvršbe.

Pritožbi nista utemeljeni.

Dolžnika s pritožbama nasprotujeta zaključku sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Ta določa, da sme sodišče na predlog dolžnika izvršbo odložiti tudi v primeru, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece in le enkrat.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da težek materialni položaj dolžnikov oz. socialni razlogi, ki jih sedaj ponovno izpostavljata v pritožbi, ne predstavljajo posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ, saj niso v zvezi z izpolnitvijo obveznosti po izvršilnem naslovu, po katerem sta se bila dolžnika dolžna izseliti iz nepremičnine - hiše na naslovu C. ..., C. Dolžnika namreč zasedata nepremičnino, ki je last upnika, namen tega izvršilnega postopka pa je, da se upniku omogoči učinkovita uveljavitev njegove nedenarne terjatve, izhajajoče iz izvršilnega naslova, ker dolžnika obveznosti po izvršilnem naslovu nista prostovoljno izpolnila. Zgolj zatrjevani socialni razlogi dolžnikoma, kot je bilo že pojasnjeno, ne dajejo pravice do bivanja v nepremičnini, ki je last upnika in ne predstavljajo posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ. Tudi sicer pa iz predloga za odlog izhaja, da sta dolžnika predlagala odlog izvršbe do 30. 3. 2011, kar pomeni, da se je obdobje, za katerega je bil predlagan odlog, ne glede na to, da pride do odloga izvršbe res šele z odločitvijo sodišča, dejansko že izteklo.

Ker niso bili izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe na predlog dolžnikov po drugem odstavku 71. člena ZIZ, je sodišče prve stopnje njun predlog za odlog izvršbe pravilno zavrnilo.

V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).

Pritožbeno sodišče je ob obrazloženem pritožbi dolžnikov zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).