VSL sklep I Cpg 1004/2011

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru dolžnika ugodi, sklep o zavarovanju s predhodno odredbo Zg 52/2011 z dne 8.7.2011 razveljavi in upnikov predlog za izdajo predhodne odredbe zavrne.

II. Upnik je dolžan povrniti dolžniku 705,94 EUR stroškov postopka zavarovanja v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

1Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izdaji predhodne odredbe Zg 52/2011 z dne 8.7.2011 in dolžniku naložilo povračilo upnikovih stroškov v znesku 494,76 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik, uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njegovemu ugovoru in razveljavitvijo sklepa o izdaji predhodne odredbe s stroškovno posledico.

3Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožnik pravilno opozarja na zmotno uporabo materialnega prava prvostopenjskega sodišča. Kot izhaja iz upnikovega predloga za izdajo predhodne odredbe z dne 18.5.2011, je upnik utemeljeval nevarnost onemogočanja ali otežitve uveljavitve njegove denarne terjatve na z novelo ZIZ-I razširjeni domnevi te nevarnosti iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ. Ta novela je začela veljati 16.4.2011. Ne more biti dvoma, da je dolžnik ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, vložil že pred 16.2.2011, kajti tega dne je izvršilno sodišče s sklepom že odločilo, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (drugi odstavek 62. člena ZIZ), kot to v predlogu za izdajo predhodne odredbe navaja sam upnik.

6Po v času vložitve veljavni normativni ureditvi je bila edina posledica, ki je dolžnika v primeru vložitve neutemeljenega ugovora zadela, stroškovna, saj je moral toženec v primeru neuspeha v pravdi poleg lastnih pravdnih stroškov nositi tudi tožnikove.

7Da bi preprečil nepotrebno zavlačevanje postopka z očitno neutemeljenimi in pavšalnimi ugovori dolžnika o neobstoju poslovnega razmerja med strankama, je zakonodajalec z novelo ZIZ-I (Ur. l. RS, št. 26/2011), domnevo nevarnosti, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, razširil tudi na situacije, ko se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na plačilni nalog in na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja. Od uveljavitve novele ZIZ-I mora torej dolžnik, ki ugovarja obstoju obligacijskega razmerja z upnikom, računati tudi na možnost zavarovanja upnikove terjatve z izdajo predhodne odredbe kot sankcijo dolžnikovega neutemeljenega in pavšalnega ugovora.

8Po 9. členu novele ZIZ-I se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo, predlog za nasprotno izvršbo ali predlog za zavarovanje, vložen pred uveljavitvijo te novele, nadaljujejo in končajo po določbah te novele. Po presoji pritožbenega sodišča navedene prehodne določbe ZIZ-I ni mogoče razumeti drugače, kot da se nanaša le na tista procesna dejanja strank, ki so bila opravljena po uveljavitvi navedene novele. Drugače povedano: posledice, ki jih na novo določa novela za dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ugovarja obstoj poslovnega razmerja, se ne morejo raztezati na dolžnikov ugovor, vložen še pred uveljavitvijo navedene novele, sicer bi drugačna razlaga privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka te novele.

9Ustava RS sicer v drugem odstavku 155. člena dopušča, da imajo posamezne določbe zakona učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Ustava torej izrecno varuje pridobljene pravice zoper zakonske posege z retroaktivnim učinkom. Med pridobljene pravice v obravnavanem primeru nedvomno sodi tudi pravica dolžnika do ugovora neobstoja obligacijskega razmerja med strankama brez kasneje z novelo ZIZ-I predvidene sankcije, ki je v možnosti izdaje predhodne odredbe glede na vsebino dolžnikovega ugovora. Vsebina načela zaupanja v pravo, inkorporiranega v ustavno določbo 2. člena (da je Slovenija pravna država), je v pravici vsakogar, zaupati v veljavno pravo in skladno z njim uravnavati svoja ravnanja in pričakovanja. Predvidljivost zakonskih posledic konkretnih ravnanj je torej bistvo pravne varnosti. Pritožbeno sodišče zato meni, da bi uporaba razširjene domneve nevarnosti onemogočenja ali otežitve uveljavitve terjatve iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ (ki jo je uveljavila šele novela ZIZ-I) tudi za ugovore dolžnika, vložene pred uveljavitvijo novele ZIZ-I, pomenila nedopusten poseg v pravni položaj dolžnika pred uveljavitvijo novele ZIZ-I.

10Pritožbeno sodišče je zato na podlagi zgoraj obrazloženega utemeljeni pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Sprememba sklepa sodišča prve stopnje je narekovala tudi odločitev pritožbenega sodišča o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče je dolžniku priznalo nagrado pooblaščencu za sestavo ugovora 125,70 EUR (tarif. št. 3461), za narok 125,70 EUR (tarif. št. 3467), za poštne stroške 2x20,00 EUR (tarif. št. 6002), za fotokopije 4,65 EUR (za 31 strani – tarif. št. 6000/1), za pritožbo 251,40 EUR (tarif. št. 3468), vse povečano za 20% DDV skupno 656,94 EUR ter sodno takso za ugovor 16,00 EUR in za pritožbo 33,00 EUR. Navedene stroške je pritožbeno sodišče odmerilo skladno z Zakonom o odvetniški tarifi in Zakonom o sodnih taksah in jih naložilo v plačilo upniku.