VSL sodba II Cp 2020/2011

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je dovoljena postavitev gradbenega odra na toženčevem zemljišču parc. št. 1178/8 k.o. S. in dostop do tega odra, vse zaradi izdelave in za čas izdelave zaključnega sloja fasade na tožnikovem objektu, stoječem na zemljišču parc. št. 1178/3 k.o. S. in sicer v celotni dolžini z opekami obdelanega nadzidanega gospodarskega poslopja. Stroški tožeče stranke v višini 285,36 € so naloženi v plačilo toženi stranki.

2Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s 1. odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo obravnavanje in odločanje. Sklicuje se na spremembo gradbenega dovoljenja št. 351-38/2006-1418-39 z dne 28. 09. 2006 in to odločbo prilaga pritožbi. Iz odločbe povzema navedbo, da bo ta sporna stena ostala brez dodatne obdelave ter se toplotna izolacija izvede na notranji strani v prostoru (obloga z 8 cm debelim stiroporom in notranjim ometom). Upravno dovoljenje torej predvideva izolacijo znotraj, izpodbijana odločba pa legalizira gradnjo na tujem zemljišču. Ker ni bil izveden dokaz z izvedencem geodetom, ki bi sodišče prepričal, da bi z nameravanim posegom tožnik posegel v zračni prostor tožene stranke, so kršena procesna pravila. Z 20 mm stirodur ploščami in mrežico ter zaščitnim premazom debeline 4 mm bi tožnik za 24 mm vstopil v toženčev zračni prostor. Tudi glede nujnosti izvedbe del so ugotovitve napačne, ker je predvidena notranja izolacija stene. Opozarja, da je sodišče nekritično sledilo zahtevku in postavitve odra ni časovno omejilo. To bil tožeča stranka lahko zlorabila in dela zavlačevala do skrajnosti, toženec pa bi to moral trpeti.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka. Opozarja, da so pritožbi priložena odločba in trditve o njeni vsebini nedovoljena pritožbena novota. Novo postavljene trditve so tudi vsebinsko neutemeljene. Zanika, da bo novozgrajena fasada posegla v toženčev zračni prostor. Ob primernih vremenskih pogojih izdelava fasade traja 10 dni. Tožnik ima interes fasado čim prej zgraditi, ne pa z gradnjo zavlačevati. Za zavlačevanje tožnik nima interesa, ker bi mu povzročilo dodatne stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Ker je že iz estetskega vidika, še bolj pa zaradi zagotovitve izolacije in zaščitenosti objekta pred propadanjem fasada potrebna (je tudi krajevno običajna), pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da je izgradnja fasade gradbeni poseg, potreben za uporabo tožnikove nepremičnine. Notranja izolacija stene objektu ne nudi istovrstne zaščite kot zunanja fasada objekta. Ugotovitve, da tožnik fasade brez postavitve odra na toženčevem zemljišču ne more zgraditi, oz. jo lahko zgradi z nesorazmernimi stroški, naporom in izpostavljanju nevarnosti (viseči oder), pritožnik ne izpodbija. Pravilen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da so pogoji iz 76. čl. Stvarnopravnega zakonika za tožnikov poseg v toženčevo nepremičnino podani. Pritožnik s tem, ko opozarja, da ne gre za vzdrževalna dela ampak za novogradnjo, to določilo tolmači preozko.

6Pritožbenemu stališču, da izpodbijana odločba dovoljuje gradnjo v nasprotju z upravno odločbo (gradbenim dovoljenjem) in legalizira gradnjo na tujem zemljišču, ni mogoče pritrditi. Niti z vprašanjem upravne dovoljenosti nameravane gradnje niti z vprašanjem lastništva prostora, na katerem bo gradnja potekala, se prvostopenjsko sodišče ni ukvarjalo in se mu ni treba ukvarjati. Obravnavana odločitev tožniku zagotavlja tehnične oz. materialne pogoje za izvedbo fasade na steni njegovega objekta ob meji s toženčevim zemljiščem. Legalnost gradbenega posega in eventuelno sankcioniranje nelegalne gradnje bo zaradi varstva javnopravnih in zasebnopravnih interesov lahko predmet upravnih in tudi civilnih postopkov, če bodo uvedeni. V tem postopku pa ti interesi niso predmet varstva in je nepotreben dokaz z izvedencem geodetom, ki naj bi se opredeljeval do lokacije bodočega gradbenega posega glede na mejno črto.

7Opisni določitvi časa postavitve odra toženec v teku postopka na prvi stopnji ni nasprotoval. Ker sodišče odloča v mejah trditev in dokaznih predlogov strank (212. in 213. čl. ZPP), se prvostopenjsko sodišče, ki je ocenilo, da je ta čas dovolj natančno določen, z vprašanjem časa postavitve odra ni posebej ukvarjalo. Ker je čas izdelave fasade (in potrebnosti gradbenega odra) odvisen od vremena in lahko tudi od drugih dejavnikov, ga je mogoče določiti zgolj z večjo ali manjšo natančnostjo. Pritožbeno sodišče soglaša, da je ta čas v izpodbijani odločbi ustrezno določen in s pomočjo pravil dobre gradbene prakse ugotovljiv.

8Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. in 1. odstavkom 155. čl. ZPP).