VSL sodba II Cp 1838/2011

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo tožniku prisodilo odškodnino (za nepremoženjsko škodo) v višini 4.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.2.2010 dalje do plačila (ter stroške pravdnega postopka v višini 164,66EUR), v višjem delu (za znesek 6.000,00 EUR s pripadki) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2Iz vseh pritožbenih razlogov se je zoper zavrnilni del sodbe (in zoper odločitev o stroških) pravočasno pritožil tožnik, ki predlaga njeno spremembo oziroma podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi ponavlja svoje trditve podane v prvostopenjskem postopku, sklicuje pa se tudi na svojo izpovedbo ter izpovedbi obeh zaslišanih prič (žene in brata). Meni, da bi mu moralo sodišče prve stopnje, ki ni v zadostni meri upoštevalo zatrjevanih oziroma ugotovljenih okoliščin, z ozirom na obstoječo sodno prakso prisoditi višjo odškodnino. V zvezi s stroškovno odločitvijo poudarja, da bi mu moralo skladno s tarifo št. 3102 sodišče priznati nagrado za dva naroka, poleg tega pa bi moralo uspeh v pravdi presojati tako glede na višino kot temelj, saj sta bila sporna oba.

3Pritožba je bila poslana v odgovor toženi strani, ki pa tega ni podala.

4Pritožba ni utemeljena.

5V izpodbijani sodbi so pravilno opredeljena in upoštevana merila za prisojo odškodnine za duševne bolečine zaradi neupravičenega odvzema prostosti. Duševno trpljenje je potrebno vedno opredeliti s časom trajanja neupravičenega odvzema prostosti, hkrati pa upoštevati specifične individualne lastnosti oškodovanca, njegove osebnosti in zdravstvenega stanja. V tem okviru so relevantne okoliščine kot so ugled, ki ga je oškodovanec (priprta oseba) prej užival v svojem okolju (in odnos le-tega do njega), morebitno objavo podatkov o priprti osebi v medijih, težave na zdravstvenem področju, posredno pa tudi naravo (težo) kaznivega dejanja, zaradi očitka katerih je bil nekdo priprt priprt. Sodišče prve stopnje je (v okviru danega trditvenega okvira) ugotavljalo obstoj teh relevantnih okoliščin (pri čemer je upoštevalo, da je bil tožnik, ki je tujec, ločen od družine na Hrvaškem, stresnost njegovega bivanja v priporu, odziv okolja na njegov pripor in vpliv le-tega na družino, tožnikovo podoživljanje vojne na Hrvaškem kot posledico pripora, ponovno jemanje tablet za pomiritev in obiskovanje psihiatra), svoje ugotovitve glede njihovega obstoja natančno in prepričljivo obrazložilo, vse to pa ustrezno (z ozirom na odškodnine, ki se prisojajo v podobnih primerih) upoštevalo pri določitvi višine primerne odškodnine. Zato (splošno) podan pritožbeni očitek, ki nakazuje, da prvostopenjsko sodišče (z ozirom na obstoječo sodno prakso) ni v zadostni meri upoštevalo ugotovljenih okoliščin, nikakor ne drži. Prisojen znesek odškodnine (za 30 dni pripora in glede na vse ostale ugotovljene relevantne okoliščine) je tudi po stališču pritožbenega sodišča primeren (skladen z obstoječo sodno prakso) in bo z njim kot zadostno satisfakcijo dosežen namen iz določbe 179. člena OZ.

6V celoti pravilna pa je tudi odločitev o stroških. Pritožba nima prav, da naj bi šlo tožniku po tarifni številki 3102 Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008; ZOdvT) povračilo odvetniške nagrade za vsak narok. Po presoji Vrhovnega sodišča RS, ki skrbi za enotno sodno prakso, je pravi pomen besedne zveze "Nagrada za narok" po navedeni tarifni številki ta, da vključuje nagrada za narok nagrado za vse naroke (glej sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 56/2011 z dne 14.4.2011). Utemeljen pa ni niti drug pritožbeni očitek. Res sta bila v predmetni pravdi sporna tako temelj kot višina vtoževanega odškodninskega zahtevka. Vendar pa obravnava temelja zahtevka ni zahtevala prav nobenih posebnih procesnih dejanj sodišča (in strank) oziroma izvedbe dodatnih dokazov (njegov obstoj je sodišče prve stopnje lahko presojalo v prvi vrsti že na podlagi vpogleda v kazenski spis Kpd 139/2007 Okrožnega sodišča v K.; tudi obe zaslišani priči sta izpovedovali v zvezi z okoliščinami pomembnimi za presojo višine zahtevka). Podane niso bile torej nobene relevantne okoliščine, ki bi narekovaleupoštevanje uspeha po temelju kot kriterija za ugotovitev uspeha v pravdi. Zato je bilo potrebno tudi v tem delu pritrditi sodišču prve stopnje.

7Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP). Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (1. odstavek 154. in 1. odstavek 165. člena ZPP).