UPRS sodba III U 331/2010

Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Koper št. 215-157/2009-30 z dne 1. 3. 2010 se odpravi in se zadeva vrne Upravni enoti Koper v ponoven postopek.

Upravna enota Koper je z uvodoma navedeno odločbo v register društev, kjer je vpisano društvo z imenom A., s sedežem in naslovom: B., matično številko ..., vpisala – Spremembe temeljnega akta. V obširni obrazložitvi navaja, da je društvo podalo zahtevo za registracijo spremembe temeljnega akta društva, k vlogi pa priložilo zapisnik 13. rednega Občnega zbora društva z dne 29.3.2009 in dva izvoda temeljnega akta. Nadalje navaja, da je prejela pripombe tožnikov, ki se nanašajo na pravilnost sklica skupščine in pravilnost ter zakonitost sprejetih Pravil društva, zato je upravni organ izvedel ugotovitveni postopek. Po pozivu na dopolnitev vloge je od organov društva prejel dokazila o sklicu skupščine in načinu vabljenja na občni zbor, zaslišal je tudi pooblaščenca društva C.C. Iz njegovih navedb izhaja, da so zaradi povečanja števila članov s spremembami temeljnega akta spremenili organiziranost tako, da so oblikovane območne enote, ki jih na skupščini društva zastopa trojka, vodja enote in dva delegata. Po presoji dejstev in posameznih dokazov v postopku je upravni organ ugotovil, da je predsednik društva sklical 13. redni občni zbor na podlagi sklepa 11. seje Upravnega odbora, iz vabila je razviden predlog dnevnega reda, iz računa družbe D. d.o.o. je razvidno, da je družba vabila odpremila dne 17.3.2009, skupno pa je bilo poslanih 936 vabil, na podlagi poročila verifikacijske komisije in zapisnika 13. rednega občnega zbora je ugotoviti, da je bilo na zboru prisotnih 124 članov, zato je zbor začel s 30 minutnim zamikom, kar je v skladu s 18. členom veljavnih pravil društva. Nadalje ugotavlja, da so bile na občnem zboru predstavljene spremembe pravil, da se je o njih razpravljalo in odločalo, občni zbor pa jih je sprejel z veliko večino prisotnih. Vse navedeno je v skladu s 16. členom veljavnih pravil društva A. Nadalje upravni organ povzema določbe Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/06, 91/08 - Odl. US, 95/08 - Skl. US, 58/09 in 39/11 - ZDru-1) o tem, kaj opredeljuje in določa temeljni akt društva. Pravila, ki so predložena v postopek registracije, so bila ob ugotovljeni sklepčnosti in z javno razpravo sprejeta z večino, kar je skladno z določbo 13. člena ZDru-1. Temeljni akt mora biti v skladu z določbami ZDru-1 in sicer tako vsebina akta, kot tudi način njegovega sprejemanja, pri opredelitvi posameznih vprašanj pa morajo biti upoštevana vsa načela, ki opredeljujejo društvo kot pravnoorganizacijsko obliko ali se nanašajo na članstvo. Upravni organ sicer mora v postopku ugotavljati ali so določbe temeljnega akta v skladu z določbami ZDru-1 in pravnim redom RS, ne more pa posegati v pravico društva, da njegovo notranjo ureditev in dejavnost povsem svobodno in samostojno uredi. V konkretnem primeru tako upravni organ ni ugotovil, da bi sprejeti delegatski sistem bil v nasprotju z zakonom. Občni zbor, na katerem so bila sprejete spremembe temeljnega akta, je bil sklican v skladu z določili temeljnega akta, vabila so bila skupaj z dnevnim redom posredovana vsem članom na način kot to določa veljavni temeljni akt, člani so na občnem zboru po predhodni ugotovitvi sklepčnosti organa razpravljali o spremembah pravil in pravila sprejeli s potrebno večino. Tako je upravni organ ugotovil, da predloženi temeljni akt izpolnjuje vse pogoje za vpis sprememb v register društev in da je v skladu s pravnim redom RS in in ZDru-1, zato je odločil kot izhaja iz prve točke izreka izpodbijane odločbe.

Ministrstvo za notranje zadeve RS je pritožbo tožečih strank zoper izpodbijano odločbo zavrnilo z odločbo št. 2152-2/2010/8 (134-08) z dne 30.6.2010.

Tožeča stranka v tožbi vztraja pri očitkih, da v register vpisane spremembe temeljnega akta vsebujejo nezakonite določbe in so v nasprotju z načelom enakopravnosti članov. Določajo namreč, da v skupščino posamezne območne enote volijo po dva delegata ne glede na število članov v posamezni enoti. Samemu delegatskemu sistemu sicer ne nasprotujejo, vendar takšna določitev števila delegatov ne glede na število članov v enoti omogoča, da prevladujejo stališča območnih enot z majhnim številom članstva nasproti večine članov, ki so združeni predvsem v enotah E., F., G. V nasprotju s pravnim redom RS je zato enačenje enakopravnosti enot z enakopravnostjo članov, ki jo sicer zahteva ZDru-1. Do tega vprašanja pa se upravna organa sploh nista opredelila. Nekritično sta tudi sprejela vse trditve vodstva društva kot dokazane. Za primer navajajo, da je bilo na F. vabljenih na občni zbor le nekaj članov in še ti so bili šele na samem zboru seznanjeni s spremembami pravil, kar pomeni, da ni bilo možnosti predhodne razprave o spremembah. Sodišču predlaga, da po vpogledu listin in drugih dokazov, in po potrebi razpisani glavni obravnavi, ugotovi, da je vpis sprememb temeljnega akta nezakonit in izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri navedbah iz drugostopne odločbe, sodišču zato predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je društvo „A.“ vložilo zahtevo za registracijo spremembe v skladu z določbo 20. člena ZDru-1, in sicer spremembe temeljnega akta društva „Pravila A.“. V postopku registracije spremembe temeljnega akta društva je potrebno presojati ali so spremembe bile sprejete po pravilnem postopku in ali ne nasprotujejo določbam ZDru-1. Po določbi 4. člena ZDru-1 mora namreč društvo imeti temeljni akt, ki mora biti v skladu s tem zakonom in s pravnim redom Republike Slovenije.

Iz upravnih spisov izhaja, da se spremembe Pravil, sprejete na občnem zboru društva dne 29.3.2009 v H., nanašajo na organiziranost in način upravljanja. V skladu s 15. členom Pravil je osnovno delovanje članov društva območna enota, ki jo ustanovi skupščina kot sestavni del društva po teritorialnem načelu. Najvišji organ območne enote je zbor članov, ki se sestane po potrebi, obvezno pa pred sklicem skupščine, na zboru izvolijo vodjo, namestnika vodje in svoja dva delegata, ki zastopata njihova stališča na zasedanju skupščine društva, pripravljajo program dela, ki je specifičen za to enoto, predlagajo kandidate za organe društva, vzdržujejo lokalne pomnike in zgodovinska obeležja, pridobivajo nove člane, gojijo stike s starejšimi člani, ipd. Območna enota ni pravna oseba. Skupščino, ki je po določbi 16. člena Pravil najvišji organ društva, sestavljajo delegati in vodje območnih enot. Po določbi 18. člena Pravil so pristojnosti skupščine, da sprejema Pravila in spremembe Pravil društva, da obravnava in sprejema poročila upravnega in nadzornega odbora ter častnega razsodišča, potrjuje zaključni račun za minulo leto, sprejema letni delovni program društva, sklepa o finančnem načrtu za prihodnje leto, voli in razrešuje predsednika in generalnega sekretarja, potrdi člane upravnega odbora društva, imenuje dva podpredsednika izmed delegiranih članov upravnega odbora ter člane nadzornega odbora in častnega razsodišča, dokončno odloča o pritožbah zoper sklepe upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča, podeljuje priznanja in odlikovanja društva ter da sklepa o prenehanju društva. Nadalje so v 19. členu Pravil določena pravila o sklepčnosti skupščine in veljavnosti sprejetja sklepov.

Iz zgoraj navedenih določb Pravil izhaja torej, da je društvo A. uvedlo delegatski sistem odločanja, kjer posamezne območne enote pri najvišjem organu društva na skupščini zastopata dva delegata in vodja enote, ne glede na število članov v območni enoti. Takšen posredni način upravljanja po predstavnikih sam po sebi ni sporen, saj sodelovanje pri upravljanju društva neposredno ali posredno po predstavnikih, izvoljenih organih oziroma zastopniku društva na način, določen s temeljnim aktom, omogoča 12. člen ZDru-1, na katerega se sklicuje tudi tožena stranka.

Vendar pa je določba 1. odstavka 13. člena ZDru-1, ki določa, da temeljni akt in njegove spremembe, ki se nanašajo na določbe iz 1. odstavka 9. člena tega zakona ter druge najpomembnejše odločitve v društvu, sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani, po presoji sodišča nedvoumno in izrecno omejila avtonomnost delovanja in upravljanja društva pri najpomembnejših odločitvah. V teh primerih torej posredno odločanje oziroma upravljanje po predstavnikih ni dopustno.

Tožniki torej utemeljeno izpodbijajo pravilnost vpisa sprememb temeljnega akta v register društev, in sicer v delu, ki se nanaša na odločanje članov o najpomembnejših vprašanjih. Glede načina upravljanja in sprejemanja ostalih odločitev ter načina delovanja društva, so določbe ZDru-1 res subsidiarne narave, in je takšen posreden način upravljanja v skladu z določbami ZDru-1. Načelo enakopravnosti kot osnovno načelo ureditve društev, na katerega se sklicujejo tožniki, pa je varovano prav z določbo 1. odstavka 13. člena ZDru-1, ki predvideva obvezno sprejemanje najpomembnejših odločitev na zboru vseh članov. S tem so zagotovljeni nujni pogoji delovanja ob upoštevanju načela enakopravnosti članov.

Ker torej Spremembe Pravil (temeljnega akta) društva A., sprejete na občnem zboru dne 29.3.2009, za sprejem temeljnega akta in njegovih sprememb ter najpomembnejših odločitev v društvu, ne predvideva odločanja na zboru članov, ki ga sestavljajo vsi člani društva, je temeljni akt društva v tem delu v neskladju z določbami ZDru-1 (1. odstavek 13. člena ZDru-1), zato ga upravni organ ne bi smel vpisati v register društev temveč na podlagi določbe 2. odstavka 19. člena ZDru-1 na to društvo opozoriti in določiti rok za njegovo uskladitev. Upravni organ bo moral zato v ponovnem postopku postopati v skladu z navedenimi določbami.

Ker je sodišče tožbi ugodilo že iz navedenega razloga, se v presojo ostalih tožbenih očitkov ni spuščalo. Ob ugotovitvi, da materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno, v posledici česar je bil narejen napačen sklep o dejanskem stanju, je izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1) odpravilo in je zadevo vrnilo upravnemu organu prve stopnje (3. odstavek 64. člena ZUS-1) v ponoven postopek.