VSL sodba II Cp 606/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

:

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna plačati 10.849,61 EUR in 638,70 EUR materialne škode s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožniku je naložilo, da je dolžan toženi stranki povrniti 86,56 EUR pravdnih stroškov.

2Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil pritožbo tožnik iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v 1. odst. 338. čl. ZPP, v kateri predlaga spremembo sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Bistvo pritožbenih navedb je:

da je tožnik padel zaradi zdrsa v odprt kanal znatne globine in je zato temelj tožbenega zahtevka podan (v nezavarovan in neurejen obcestni jarek, na neurejenem asfaltu);

zmotno je ugotovljeno, da je bilo na spornem delu cestišča največ do 15 cm snega. Ajdovska cesta se na delu, kjer se je tožnik poškodoval, ne pluži, ker se pluži le do Kava bara oziroma do tovarne Lip;

iz kopij delovnega naloga z dne 30.12.2003 ne izhaja, kdaj naj bi bila cesta tisti dan dejansko plužena in posipana.

3Pritožba ni utemeljena.

4Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka temelji na naslednjih dejstvih, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo:

tožniku je dne 30.12.2003, ko je hodil po Ajdovski cesti v Bohinjski Bistrici, nasproti tovarne Filbo, zdrsnilo na zasneženem cestišču tako, da se je zdrs zaključil ob robniku. Ob tem je tožnik utrpel kompleksno poškodbo gležnja z zvrnjenem stopala navzven;

na mestu zdrsa je manjša klančina, ki se ne zaključi z globljo odprtino, kot je to izpovedal tožnik (v globino 25 cm) oziroma izvedenec (10 do 15 cm). Cestišče na kraju nezgode nima ostrega roba, nima strme klančine ampak je le manjši naklon, ki služi za odtekanje vode;

cestišče v času nezgode ni bilo poledenelo;

da je pričelo snežiti 29.12.2003 in da je snežilo od jutra 30.12.2003 do 16.30 ure. Da je dne 30.12.2003 skupno zapadlo 20 cm snega;

Ajdovska cesta spada v četrti razred za vzdrževanje v zimskih razmerah. Prevoznost mora biti zagotovljena od 7. ure zjutraj do 20.00 ure zvečer. Prevoznost je zagotovljena, če na taki cesti višina snega ne presega 15 cm;

tožeča stranka ni dokazala, da je dne 30.12.2003 do 5.00 ure zjutraj zapadlo več kot 15 cm snega in ga na cestišču tudi toliko ni moglo biti;

da je zavarovanec tožene stranke plužil občinske ceste, med katere spada tudi Ajdovska cesta, od 29.12.2003 od 15.00 ure do 31.12.2003 do 1.00 ure. Da pluženje poteka tako, da se prične po običajni poti in da se po isti poti kroži večkrat, dokler ni cestišče popolnoma očiščeno. Ajdovska cesta je prioritetna cesta in pride prva na vrsto za pluženje.

Na podlagi teh dejanskih ugotovitev je pravilno zaključilo:

da tožeča stranka ni dokazala, da bi bila Ajdovska cesta zgrajena v nasprotju s prisilnimi predpisi in

da je tožena stranka dokazala, da je njen zavarovanec izpolnil dolžnost upravljanja in zimskega vzdrževanja Ajdovske ceste tako kot je to določeno v Zakonu o javnih cestah (Ur. l. RS, št. 29/97) in Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nimajo rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. l. RS, št. 62/80) ter v skladu z lastnim programom in načrtom zimskega vzdrževanja občinskih cest, saj je bila Ajdovska cesta plužena tako, da na njej ni bilo več kot 15 cm snega. Zavarovanec tožene stranke tako ni opustil dolžno zimsko vzdrževanje Ajdovske ceste in zato ni podan element nedopustnega ravnanja in s tem odškodninske odgovornosti zavarovanca tožene stranke (131. čl. Obligacijskega zakonika).

5Na pritožbeno navedbo, da je zmotno ugotovljeno, da odprt kanal ni znatne globine, je odgovoriti, da tožnik ni uveljavljal odškodninske odgovornosti iz razloga, ker naj bi bila Ajdovska cesta zgrajena v nasprotju s prisilnimi predpisi (da bi bila nepravilno projektirana), ampak iz razloga neustreznega vzdrževanja Ajdovske ceste, ker ni bila splužena in posipana. Globina kanala, naklon brižine in ostrina robu zato ni odločilno vprašanje v tej zadevi.

6Ni slediti pritožbeni navedbi, da se Ajdovska cesta na mestu, kjer je tožnik padel, ne pluži, ker je priča J.G., ki je Ajdovsko cesto plužil, izpovedal, da se ta pluži čez železniško postajo, torej tudi tam, kjer se je tožnik poškodoval. Iz izpovedi priče J. G. tudi izhaja, da se v primeru, ko se pluži do tovarne Lip ne gre po Ajdovski cesti. Iz navedenih razlogov ni možno slediti pritožbeni navedbi, da na kraju, kjer je prišlo do tožnikove poškodbe, Ajdovska cesta ni bila splužena.

7Na pritožbeni očitek, da iz listinskih dokazov ne izhaja, kdaj točno je bila Ajdovska cesta dne 30.12.2003 splužena, je odgovoriti, da v listinah res ni navedena točna ura, kdaj se je Ajdovska cesta plužila in posipala, ker takšne zahteve po zapisu točne ure pluženja in posipanja posamezne ulice ali ceste ni. Je pa sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se je pluženje vršilo v času od 29.12.2003 od 15.00 ure do 31.12.2003 01.00 ure v obsegu ugotovljenih ur, in da je pluženje potekalo v krogu toliko časa, dokler cestišče ni bilo popolnoma očiščeno ter da je dne 30.12.2003 do 16.30 ure zapadlo skupaj 20 cm snega. Na podlagi vseh teh dokazov je sodišče prve stopnje pravilno logično zaključilo, da 30.12.2003 ob 5.00 uri zjutraj, na cestišču ni moglo biti več kot 15 cm snega, če ga je v vsem času od 00.00 ure do 16.30 ure 30.12.2003 zapadlo skupaj 20 cm. Pritožba tako neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je zavarovanec tožene stranke izpolnil svojo dolžnost zimskega čiščenja Ajdovske ceste in da zato ni podana njegova odškodninska odgovornost. Pritožbo tožnika je bilo zato kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

8Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške.