VSK sklep I Ip 357/2010

Pritožbi se zavrneta in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi razveljavilo ter izvršilni predlog zavrnilo v delu, kolikor je bila izvršba dovoljena na način, da se dolžniku izreče denarna kazen za primer, če ne bi izpolnil svoje obveznosti, ki mu jo nalaga izvršilni naslov. V preostalem delu je štelo ugovor za neutemeljen in ga je zato zavrnilo, glede stroškov ugovornega postopka pa odločilo, da nosi vsaka stranka svoje.

Proti sklepu se pritožujeta upnik in dolžnik po pooblaščencih.

K pritožbi upnika:

Upnik se ne strinja s stališčem sodišča, da denarna kazen za primer neizpolnitve obveznosti v obravnavanem primeru ni primerno izvršilno sredstvo. Sodišču očita, da v obrazložitvi sklepa ni navedlo, zakaj šteje, da je izročitev poslovnih listin in računalnikov nadomestno dejanje oz. zakaj ne gre za nenadomestno dejanje kot ga ocenjuje upnik. Izročitev fasciklov in računalnikov je po mnenju pritožbe zagotovo nenadomestno dejanje, saj ga namesto dolžnika ne more opraviti nihče drug. Upniku ni znano, kje se odtujena poslovna dokumentacija in osebni računalnik nahajajo, kot tudi ne, ali jih nekdo hrani za dolžnika. To ve samo dolžnik, zato lahko samo on izpolni obveznost. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da dolžnik v ugovoru ni zanikal, da se dokumentacija in računalnik pri njem ne bi nahajali ali da je ne bi bilo več, ker bi bila npr. uničena ali izgubljena. Pritožba še navaja, da fascikli in računalniki vsebujejo podatke o poslovanju upnika, torej gre za species, teh predmetov ni mogoče nabaviti na trgu in jih nadomestiti z istovrstnimi stvarmi.

Pritožba ni utemeljena.

Izvršilni naslov dolžniku nalaga, da je dolžan upniku izročiti konkretne premičnine: 32 fasciklov, ki vsebujejo poslovne listine in spise, ki se nanašajo na poslovanje tožeče stranke v obdobju od leta 2002 do 2006, osebni računalnik znamke COMPAQ z vso dodatno opremo ter starejši amortizirani osebni računalnik. Kadar izvršilni naslov nalaga dolžniku izročitev določenih stvari, se izvršba opravi po 214. in 215. členu ZIZ, in sicer tako, da izvršitelj te stvari vzame dolžniku in jih proti potrdilu izroči upniku, če pa stvari niso najdene, sodišče na upnikov predlog oceni njihovo vrednost in s sklepom odloči, da mora dolžnik v določenem roku izplačati to vrednost upniku. Ne gre torej za vprašanje, ali so predmet postopka species ali istovrstne stvari, katerih nadomestitev z drugimi je možna, kot to nakazuje upnik v pritožbi. Da je celo upnik negotov, ali gre res za izvršitev nenadomestnega dejanja, ki ga lahko opravi le dolžnik, pa nenazadnje kaže tudi vsebina njegovega izvršilnega predloga, saj je poleg izvršilnega sredstva z izrekom denarne kazni za primer neizročitve stvari predlagal tudi izvršbo s sodelovanjem izvršitelja, ki naj opravi poizvedbe, kje se stvari nahajajo in jih dolžniku, če jih ne bo voljan izročiti, vzame (kot je to predvideno v že navedenih določilih ZIZ).

Neutemeljeno upnikovo pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in v točki I potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K pritožbi dolžnika:

Dolžnik se po pooblaščencu pritožuje proti zavrnilnemu delu sklepa in proti odločitvi o stroških. Navaja, da mu je bilo v izvršilnem naslovu naloženo, naj vrne in upniku izroči 32 fasciklov, ki vsebujejo poslovne listine in spise, ki se nanašajo na poslovanje tožeče stranke v obdobju od leta 2002 do leta 2006, vendar. kot je že večkrat poudaril, nima tolikšnega števila fasciklov, ki bi vsebovali poslovne listine in spise, ki se nanašajo na poslovanje Sindikata pomorščakov Slovenije. Poleg tega je dikcija „poslovne listine in spisi“ neopredeljena, saj bi moralo biti natančno označeno, za katero dokumentacijo gre.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik ne zanika, da ima fascikle, ki vsebujejo listine o poslovanju tožeče stranke, katerih izročitev se v tem postopku zahteva, trdi le, da fasciklov v zvezi s to dokumentacijo ni 32. Izvršilno sodišče je v fazi dovolitve izvršbe vezano na izvršilni naslov, ta pa nalaga dolžniku poleg izročitve dveh računalnikov tudi izročitev 32 fasciklov z že navedenimi listinami o poslovanju upnika za čas od leta 2002 do leta 2006. Dolžnik je že v pravdnem postopku ugovarjal številu fasciklov in v pritožbenem postopku v pravdi zatrjeval, da naj bi bila prvostopenjska sodba neizvršljiva. Vendar pa niti v pravdi niti v svojem ugovoru proti sklepu o izvršbi ne pojasnjuje, katere so tiste listine, ki jih v zvezi s poslovanjem Sindikata ima, da bi s tem omogočil sodišču, da bi z upnikom razčistilo, ali ta terja še kaj drugega. Tudi pritožbena trditev, da naj bi bil pojem „poslovne listine in spisi“ neopredeljen, ni utemeljena, saj očitno med pravdnima strankama ni sporno, da dokumentacija, katere izročitev se zahteva, predstavlja listine o poslovanju upnika.

Glede na delni uspeh obeh strank v ugovornem postopku je tudi odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške ugovornega postopka, pravilna.

Pritožbeno sodišče je zato tudi dolžnikovo pritožbo zavrnilo in tudi v zavrnilnem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).