VSK sklep Cp 748/2010

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru zavrglo predlog za ureditev razmerij med solastniki, ker predlagateljica kljub izrecnemu pozivu sodišča predloga ni dopolnila z opisom del na nepremičnini v solastnini, v zvezi s katerimi zahteva ureditev razmerij z nasprotnim udeležencem.

Zoper sklep se predlagateljica pritožuje in navaja, da je odločitev sodišča napačna, saj bi moralo imenovati izvedenca, ki bi ugotovil, za kakšno vrsto del gre. Če je sodišče želelo opis nujnih del z navedbo količin materialov, bi moralo tako tudi pozvati predlagateljico. Poleg tega je nepravdni postopek bolj neformalen kot pravdni, zato ni potrebno, da je postavljen točno določen zahtevek. Obrazložitev sklepa je tudi v nasprotju sama s seboj, saj je sodišče ugotovilo, da nima dovolj podatkov za vsebinsko odločanje, po drugi strani pa je prezrlo predlog za imenovanje izvedenca. Res je sicer zapisalo, da brez detajlnih navedb izvedencu ne more postaviti naloge, vendar to ne drži. V predlogu je predlagateljica navedla, katera dela bi želela opraviti. Seznam del s podatki o količinah, s katerim sicer predlagateljica razpolaga, vsebuje vsa nameravana dela, tudi dela na predlagateljičinem etažnem delu, in iz njega ni mogoče jasno razbrati, na katera dela se predlog nanaša.

Pritožba je utemeljena.

Pri nepravdnem postopku ne gre za klasično reševanje spora, temveč za urejanje pravic udeležencev postopka. Prav zato so pravila nepravdnega postopka praviloma manj stroga in prožnejša od pravil pravdnega postopka. Povedano velja tudi za predlog. Po določbi 21. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) mora ta vsebovati opis razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Predlog torej ne potrebuje natančnega in določenega zahtevka, zadošča opis razmerja, ki naj ga sodišče uredi. Predlagateljica je v predlogu in njegovi dopolnitvi navedla vsa potrebna dejstva, ki razmerje, za katerega zahteva ureditev, opisujejo. Naštela je vsa dela, ki jih bo po njenem mnenju potrebno izvesti in predlagala izvedenca, ki naj presodi, ali gre za nujna dela. Konkretni popis gradbenih del (s podrobnim opisom del, materialov in količin) za formalno popolnost predloga ni potreben. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbo 21. člena ZNP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje predlog obravnavati po vsebini.