VSM sklep I Cp 1016/2011

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišče prve stopnje pod točko 2. spremeni tako, da na novo glasi:

„Dolžnik je dolžan v 8 dneh povrniti upniku 96,27 (šestindevetdeset 27/100) EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.“

Dolžnik je dolžan v 8 dneh povrniti upniku 56,17 (šestinpetdeset 17/100) EUR stroškov postopka s pritožbo, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 18. 7. 2011 nadaljevalo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom in hkrati odločilo o nadaljnjih izvršilnih stroških upnika.

2Zoper citirani sklep se pritožuje upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava (338. člen Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)). Opozarja, da sodišče pomotoma ni odmerilo vseh stroškov, ki jih je priglasil v vlogi z dne 3. 5. 2011. Iz obrazložitve ni razvidno katere priglašene stroške je sodišče prve stopnje upniku priznalo. Predlaga izdajo dodatnega sklepa o izvršilnih stroških, podredno pa da o njegovem predlogu odloči sodišče druge stopnje kot o pritožbi.

3Pritožba je utemeljena.

4V skladu z določilom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in uradnega preizkusa.

5Po pregledu sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje odločilo o nadaljnjih izvršilnih stroških, ki jih je priglasil upnik, vendar pa svoje odločitve ni v zadostni meri obrazložilo. Zaradi ekonomičnosti postopka se kot zadostna obrazložitev odmere stroškov dopušča, da sodišče prve stopnje na vlogi, na kateri so stroški priglašeni napiše na podlagi katere tarife je stroške odmerilo ter na kratko navede, zakaj določenih stroškov ni priznalo, ter kopijo vloge, na kateri so odmerjeni stroški pošlje vsem strankam postopka. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje sicer navedlo na podlagi katere tar. št. Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) je odmerilo stroške upnika, pri čemer je stroške, ki jih upniku ni priznalo zgolj prečrtalo, ne da bi na kratko obrazložilo, zakaj teh stroškov ni priznalo.

6Glede na tako postopanje sodišča prve stopnje, je sodišče druge stopnje ponovno odmerilo priglašene stroške. Upniku je tako na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ in OT, ki se uporablja na podlagi določila 41. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) priznalo naslednje stroške:

- za predlog po tar. št. 39/4 - 50 točk,

- za poizvedbo o zaposlitvi po tar. št. 39/5 - 50 točk,

- za poizvedbo GURS po tar. št. 39/5 - 50 točk,

- 2% za materialne stroške po tretjem odstavku 13. člena OT,

- 20% DDV

- sodna taksa v znesku 12,00 EUR.

Skupaj 96,27 EUR.

Sodišče druge stopnje upniku ni priznalo stroškov za poročilo stranki, pregled listin, konferenco s stranko in za potrdilo klavzule o pravnomočnosti, ker so te že zajete v nagradi za sestavo predloga (Obvezna razlaga 19. člena OT, tar. št. 39 Upravnega odbora Odvetniške zbornice z dne 24. 5. 2005 in 24. 1. 2006.

7Glede na navedeno je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo izpodbijani sklep tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.

8Upnik je s pritožbo delno uspel v višini 37 %, saj mu je sodišče druge stopnje od spornih 150,94 EUR (upoštevajoč, da mu je sodišče prve stopnje od zahtevanih 191,02 EUR priznalo stroške v višini 40,08 EUR), priznalo poleg že priznanih stroškov v znesku 40,08 EUR, še nadaljnje izvršilne stroške za poizvedbo o zaposlitvi in pri GURS ter materialne stroške v znesku 56,19 EUR. Zato mu je dolžnik na podlagi drugega odstavka 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ, dolžan povrniti stroške postopka s pritožbo. Pri tem je sodišče druge stopnje upoštevalo Odvetniško tarifo, ki jo je uporabilo na podlagi 41. člena ZOdvT in peti odstavek 38. člena ZIZ. Sodišče druge stopnje je upniku kot potrebne priznalo stroške za pritožbo 100 točk (Tar. št. 27/6 OT upoštevaje sporno višino stroškov v znesku 150,94 EUR), 2% materialne stroške ( po tretjem odstavku 13. člena OT) in 20% DDV, kar skupaj znaša 56,17 EUR ter dolžniku naložilo, da jih povrne upniku.