VSRS Sodba III Ips 10/2009

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

A

Dosedanji potek postopka

1Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo v pretežnem delu (razen za del obresti, kjer je prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je del zahtevka zavrnilo) zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki kot dotedanjemu družbeniku iz naslova tržne vrednosti njenega deleža v času izključitve iz družbe glavnico 31.647,09 eurov in obresti. Pred tem je bilo na istem tožbenem temelju tožeči stranki na podlagi pripoznave tožene stranke z delno sodbo, ki je pravnomočna, že prisojeno 28.112,00 eurov.

2Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava.

3Postopek v tej zadevi se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-D). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila.

Ugotovljeno dejansko stanje

5Sodišči prve in druge stopnje sta svojo odločitev oprli na naslednja pravno odločilna dejstva:

tožeča stranka je bila imetnica poslovnega deleža v toženi stranki, dne 3. 5. 2000 pa je bila iz družbe izključena;

tržna vrednost njenega deleža v času izključitve je znašala (preračunano iz SIT) 59.464,20 eurov, nominalna vrednost njenega vložka pa 294,89 eurov;

v ustanovitveni pogodbi je bilo med drugim določeno, da v primeru izključitve družbenika temu na „odpravnino“ pripadajo za čas od izključitve do plačila še obresti po običajni obrestni meri;

tožena stranka je od tožeče stranke s tožbo zahtevala odškodnino, sodba, s katero je bil njen zahtevek zavrnjen, je postala pravnomočna dne 27. 9. 2005.

B

Revizijske navedbe

6Sodišče druge stopnje naj bi bilo zmotno uporabilo materialno pravo, ko ob izračunu vrednosti deleža, ki jo mora družba plačati izključenemu družbeniku, ni upoštevalo analogije z ureditvijo plačila deleža družbenika v d. n. o. Ob pravilni uporabi zakona bi moralo sodišče po stališču revidentke vrednost deleža določiti po metodi likvidacijske vrednosti. Izračun vrednosti deleža po metodi bodočih donosov naj bi bil tudi v izrecnem nasprotju z določbo petega odstavka 437. člena ZGD, ki določa, da se upošteva tržna vrednost deleža v času izključitve. Pravno zmotna naj bi bila tudi odločitev, da tožeči stranki pripadajo obresti ne glede na to, da je tožena stranka s tožbo od nje (kot izključenega družbenika) zahtevala odškodnino, zaradi česar je imela pravico do pravnomočnosti sodbe zadržati vračilo vrednosti njenega deleža.

C

Presoja utemeljenosti revizije

7Revidentkino stališče, da bi bilo za določitev vrednosti deleža tožeče stranke ob njeni izključitvi iz tožene stranke, ki je družba z omejeno odgovornostjo, treba uporabiti določbo tretjega odstavka 113. člena ZGD, je tako očitno napačno in brez vsake razumne pravne podlage, da zasluži le kratko pojasnilo oziroma odgovor. Določba petega odstavka 437. člena ZGD ureja položaj dosedanjega družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo, določba 113. člena pa isto vprašanje na popolnoma drugačen način ureja za izločenega družbenika v družbi z neomejeno odgovornostjo. Z nobenim pravnim in tudi ne zdravorazumskim argumentom ni mogoče utemeljiti, zakaj naj bi bilo pravno izčrpno, jasno in neposredno urejeni dejanski stan (pravice dotedanjega družbenika ob izključitvi iz d. o. o.) treba z uporabo analogije intra legem (?) presojati po pravilu, ki (tudi pravno izčrpno, jasno in neposredno) ureja drug(ačen) dejanski stan (pravice dotedanjega družbenika po izločitvi iz d. n. o.).

8Podobno neutemeljen je očitek, naj bi šlo za „contradictio in adiecto“, če se kot vrednost deleža v času izstopa upošteva vrednost, izračunana po metodi bodočih donosov. Tudi ta očitek zahteva le kratko pojasnilo. Metoda bodočih donosov je ena od metod, uveljavljenih v ekonomski stroki, s katero se ocenjuje današnja tržna vrednost.

9Neutemeljen je tudi revidentkin očitek, da je pravno zmotna odločitev, ki izključenemu družbeniku priznava obresti na tržno vrednost njegovega deleža, ne glede na to, da je tožena stranka s tožbo (v zadevi V Pg 53/2000) od njega zahtevala odškodnino. Sodišče druge stopnje je z upoštevanjem določbe petega odstavka 437. člena ravno zaradi tožbe, na katero se sklicuje revidentka, za čas do pravnomočnosti sodbe (dne 27. 9. 2005) delno ugodilo pritožbi tožene stranke, ugotovilo, da v tem času ta ni bila v zamudi in je zato tožeči stranki prisodilo le obresti, za kakršne so se tedaj obrestovale hranilne vloge na vpogled. Podlago za takšno odločitev je našlo v točki 10.6. družbene pogodbe, ki (drugače kot ZGD) tudi za primer izključitve družbenika določa, da je dotedanji družbenik upravičen do obresti po običajni obrestni meri. Takšno stališče je sodišče druge stopnje obširno in prepričljivo utemeljilo (glej zadnja dva odstavka na 4. strani in prva dva odstavka na 5. strani izpodbijane sodbe). Revizijsko sodišče tam izraženim stališčem pritrjuje in jih ne ponavlja.

10Glede na navedeno je revizijsko sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena. Ker tudi ni našlo napak pri uporabi materialnega prava, je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

11Odločba o stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP.