VSRS Sodba II Ips 9/2010

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da je notarski zapis SV 1490/2 z dne 1. 8. 2002 zapis izročilne pogodbe, ki ni veljavna, in zavrnilo zahtevek, da je neveljavna vknjižba v korist toženke ter da se vzpostavi zemljiškoknjižno stanje pred vpisom na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

2Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo. Ker tožnica ni trdila, da bi bil njen nujni delež prikrajšan zaradi sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju, tožbeni zahtevek ni sklepčen.

3Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo. V njej navaja, da se pogodbe o dosmrtnem preživljanju pogosto zlorabljajo, da se enemu od nujnih dedičev prepreči dedovanje. V takem primeru je treba upoštevati določilo Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001, v nadaljevanju OZ) glede nedopustnega nagiba.

4Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu.

5Revizija ni utemeljena.

6Zapustnik ne more določenih oseb iz kroga zakonitih dedičev izključiti iz dedovanja na način, da svoje premoženje razda z neodplačnimi razpolaganji, storjenimi za življenja.(1) Na ta način ustanova nujnega deleža utesnjuje zapustnikovo prosto razpolaganje s premoženjem inter vivos. Če je zapustnik z oporočnimi razpolaganji ali z darili med živimi prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine, gre po zakonu za prikrajšanje nujnega deleža (primerjaj 34. člen Zakona o dedovanju, Ur. l. SRS. št. 15/76). Z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in z zahtevkom za vrnitev daril se uveljavlja (kršena) pravica do nujnega deleža. Gre za izjemo od načela, da je tuje obligacijsko razmerje nedotakljivo, in tretja oseba vanj ne more poseči.(2) Kot je tožnici že pojasnilo sodišče druge stopnje, iz tožbenih trditev izhaja, da želi doseči vrnitev solastniškega deleža na nepremičnini v zapuščino po pokojnem očetu, vendar hkrati ne zatrjuje, da je njen nujni delež prikrajšan. Presoja, da iz trditev, ki so navedene v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, je zato pravilna.

7Ker uveljavljeni revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

---.---

Op. št. (1): Primerjaj Zupančič K., Dedno pravo, 1991, s. 69.

Op. št. (2): Primerjaj dr. Končina Peternel M., Oblikovanje tožbenih zahtevkov za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, Podjetje in delo 6-7/2008.