VSC sklep Cp 71/2011

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za ugotovitev utemeljenosti zahtevka za spremembo osebnega imena za mladoletno P. Š. tako, da bi se to glasilo P. Š. P. ter odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Predlagateljica je vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navedla je, da je iz življenjskega vidika smotrno, da imata otrok in starš, pri katerem otrok živi, enak priimek. V nasprotnem primeru bi morala imeti otrokova mati ves čas pri sebi otrokov rojstni list in svojo osebno izkaznico, da bi lahko izkazala, da je otrokova mati. Predlagateljica ni želela odstraniti očetovega priimka, ampak je predlagala, da ima otrok oba priimka. Tudi sodišče je ugotovilo, da bi bilo otroku v korist, da se njegovemu priimku doda priimek matere. Njen priimek je P. Priimek P imata tudi njena sinova, ki sta polbrata deklice, čigar priimek naj bi se spremenil. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno oprlo svojo odločitev na dejstvo, da je predlagateljica že trikrat spremenila priimek, s čimer je pokazala veliko mero nestanovitnosti. S tem je poseglo na področje človekovih pravic, saj je izbira osebnega imena osnovna človekova pravica. Poleg tega je tudi nasprotni udeleženec spreminjal svoje stališče v zvezi s spremembo otrokovega imena in je s tem pokazal znatno mero nestanovitnosti, predlagateljica pa se je izkazala kot konsistentna, ko je ves čas predlagala, da se otroku poleg očetovega priimka doda še njen priimek, četudi v vrstnem redu, kot ga je sprva zahteval nasprotni udeleženec. Nadalje se predlagateljica ne strinja z zaključkom sodišča, da se otrok v tem razvojnem obdobju še ne zaveda svojega priimka in da mu priimek še ne pomeni tolikšnega identifikacijskega faktorja kot v kasnejših letih, ko bo začel obiskovati šolo in se mu bo začelo postavljati vprašanje, zakaj njegov priimek ni enak priimku njegove matere. Ureditev priimka je v tej fazi zelo pomembna za njegov razvoj in je otroku v korist. Stališče Centra za socialno delo, da je otroku v korist, da ohrani le očetov priimek, ker naj bi predlagateljica večkrat spremenila svoj priimek, je zmotno in se ne sklada z ugotovijo sodišča, da bi bilo otroku v korist, da se njegovemu priimku doda priimek matere. Glede na očitek sodišča, da je predlagateljica nestanovitna, ker je že večkrat spremenila svoj priimek, pa je nerazumljiv predlog, da doda svojemu priimku dekliški priimek in v soglasju z očetom zahteva spremembo otrokovega priimka tako, da se mu doda njen dekliški priimek (Č.). Predlagateljica predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo le tej nasprotoval in predlagal njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje se je pri odločanju oprlo na pravilno materialnopravno podlago 20. člena Zakona o osebnem imenu (v nadaljevanju ZOI-1) in za zavrnitev predloga za spremembo priimka hčerke udeležencev postopka navedlo prepričljive razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče v celoti strinja. Pri tem je pravilno upoštevalo otrokovo korist, ki je pri odločitvi o spremembi otrokovega imena glavno vodilo.

Na podlagi navedb in izpovedb udeležencev je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, kar niti ni pritožbeno izpodbijano, da je predlagateljica ob poroki prevzela priimek svojega (sedaj bivšega) moža, ki se je glasil P. Po razvezi je v času, ko je živela z nasprotnim udeležencem prevzela svoj dekliški priimek Č. Ko je skupnost predlagateljice in nasprotnega udeleženca razpadla, je predlagateljica spet prevzela priimek svojega bivšega moža, to je P., in predlagala, da se hčerki poleg priimka nasprotnega udeleženca Š. doda priimek P. Za končno odločitev ni pomembno, da se je nasprotni udeleženec v postopku zaradi zvišanja preživnine s spremembo otrokovega imena strinjal, ampak je odločilno, da je pred Centrom za socialno delo (v nadaljevanju CSD) C. in v postopku pred sodiščem prve stopnje temu nasprotoval, strinjal pa se je s tem, da se hčerkinemu priimku doda dekliški priimek matere (nasprotne udeleženke) Č.

Preden sodišče odloči o zahtevi za spremembo osebnega imena mladoleti osebi mora pridobiti mnenje pristojnega CSD o koristi otroka (četrti odstavek 20. člena ZOI-1). Sodišče prve stopnje se je tako pri odločanju pravilno oprlo na mnenje CSD C., ki je po razgovoru z obema staršema (udeležencema) ugotovil, da je predlagateljica že večkrat (trikrat) spremenila svoj priimek, zato je otroku v korist, da ohrani priimek Š., oziroma, da se le temu ob soglasju staršev doda materin dekliški priimek (Č.). Tudi sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja prišlo do podobnih zaključkov, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja, in sicer, da je otroku v največjo korist, da ohrani le očetov priimek Š., saj je predlagateljica z dosedanjim spreminjanjem priimka izkazala precejšnjo mero nestanovitnosti. Pri tem se ni ozirala na svojo povezanost s sinovoma, ki živita pri očetu (bivšem možu), saj je v času izvenzakonske skupnosti z nasprotnim udeležencem spremenila svoj priimek v Č., priimek sinov pa je ves čas P. Pritožnici je pojasniti, da se v obravnavani zadevi ne presojajo njene pravice do svobodne izbire osebnega imena, ki jo izpostavlja v pritožbi, ampak je glavno vodilo in merilo odločanja otrokova korist, torej, ali je sprememba otrokovega priimka tako, da se mu doda materin sedanji priimek P., otroku v korist. Iz tega razloga tudi niso pomembni pritožbeno izpostavljeni razlogi, ki so vodili predlagateljico k spreminjanju njenega priimka. Na otrokovo korist pa tudi ne vpliva okoliščina, da bi morala imeti predlagateljica pri sebi otrokov rojstni list in svojo osebno izkaznico. Prav tako ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v otrokovo korist, da se njegovemu priimku doda materin priimek P. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da bi bilo kvečjemu umestno ob soglasju obeh staršev dodati otrokovemu priimku dekliški priimek predlagateljice, to je Č. in ne P. V nasprotju s pritožnico pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da se otrok pri dveh letih še ne zaveda svojega priimka in da mu le ta še ne pomeni tolikšnega identifikacijskega faktorja kot kasneje, ko bo obiskoval šolo. Nenazadnje bo tudi takrat imela predlagateljica ponovno možnost predlagati spremembo otrokovega priimka.

Ob obrazloženem se pritožbeno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, ki je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja in upoštevaje mnenje CSD C. zaključilo, da je otroku v največjo korist, da ohrani le očetov priimek Š. Pritožbo predlagateljice je zato zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), saj niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).