VSC sklep Cp 932/2010

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti spremeni, tako da se pravilno glasi:
“V tej pravdni zadevi M. K. nima pravdne sposobnosti, zato bo Center za socialno delo S. K. M. K. postavil skrbnika za poseben primer.”

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 80. člena ZPP ugotovilo, da tožnica M. K. nima pravdne sposobnosti, v drugem odstavku sklepa pa navedlo, da bo Center za socialno delo S. K. po izvedenem postopku tožeči stranki postavil skrbnika za poseben primer pravdno nesposobni osebi.

Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila in sodišču očita, da je izrek sklepa takšen kot da ji sodišče želi vzeti splošno pravdno sposobnost. Za takšen postopek pa zakon predpisuje poseben nepravdni postopek, ki že teče pod zadevo N 21/2009 pred istim sodiščem. Sodišču tudi očita, da je ugotavljalo njeno pravdno sposobnost na podlagi izvedeniških mnenj iz nepravdnega postopka pa tudi iz mnenja iz leta 2008, kar pa je nedopustno, ker sta mnenji prestari. Zato meni, da je sklep nepotreben in preuranjen in da postopek odvzema pravdne sposobnosti ni potekal pravilno.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je sicer pravilno odločilo o tem, da M. K. ni pravdno sposobna, le v izreku odločitev ni pravilna, saj bi bilo potrebno navesti, da se ugotavlja pravdna sposobnost M. K. le v konkretnem postopku, to je v tej pravdni zadevi. Za odvzem poslovne sposobnosti Zakon o nepravdnem postopku predpisuje poseben postopek, vendar pa lahko in mora sodišče tudi v konkretnem pravdnem postopku odločiti, da stranka ni pravdno sposobna. Kadar se sodišču v pravdnem postopku pojavi dvom o pravdni sposobnosti stranke, je dolžno le-to samo ugotavljati in tudi ukrepati, zato tožnica nima prav, ko trdi, da bi sodišče moralo počakati na nepravdni postopek. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 80. člena ZPP. V nepravdnem postopku se namreč ugotavlja pravdna sposobnost stranke za vse postopke, v konkretnem postopku, kot je ta, pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnica nima pravdne sposobnosti v tej pravdi. Pravilno je tudi odločilo, da bo Center za socialno delo tožnici določil skrbnika za poseben primer in v tem delu pravilno uporabilo določbo 211 člena ZZZDR. V času, ko je sodišče prve stopnje odločilo, nepravdni postopek še ni bil zaključen.

Trditve pritožnice, da se je sodišče napačno oprlo na dve mnenji, ki sta prestari, ni utemeljeno, saj je sodišče v razlogih sklepa povzelo mnenje iz nepravdne zadeve, ki je iz leta 2010, razen tega pa je ocenilo tudi tožničino ravnanje v tej pravdni zadevi. Zato je odločitev sodišča pravilna. Pritožba v tem delu ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je pritožbi le toliko ugodilo, da je delno spremenilo- preoblikovalo, sklep sodišča prve stopnje.