VSRS Sklep VIII DoR 67/2011

Revizija se dopusti glede vprašanja ali je ob uveljavljenem provizijskem sistemu obračunavanja in izplačevanja plač zavarovalnim zastopnikom, v primeru neizvrševanja planskih obveznosti v posameznih mesecih, pravno dopustno izplačilo plače, nižje od osnovne.

1Sodišče prve stopnje je tožnici prisodilo razliko med izplačano in osnovno plačo v višini 738,85 EUR oziroma 479,84 neto, ker je v obdobju od 1. 1. 2002 do 1. 10. 2005 v desetih mesecih prejela nižjo plačo od osnovne. Odločitev je oprlo na ugotovitev, da tožena stranka ni dokazala ocenjevanja in merjenja tožničine delovne uspešnosti v skladu s 140. - 142. členom podjetniške kolektivne pogodbe, zato je v skladu s 126. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) dolžna tožnici zagotoviti minimum pravic, določen z zakonom, torej tudi osnovno plačo, določeno s pogodbo o zaposlitvi. Sodišče druge stopnje je odločitev potrdilo z obrazložitvijo, da tožena stranka ni predložila drugačnih izračunov, ki bi izpodbijali izračune izvedenca in da se je sklicevala le na pravilen obračun plač v skladu z uveljavljenim provizijskim sistemom za zavarovalne zastopnike.

2V predlogu za dopustitev revizije tožena stranka kot pravno pomembno izpostavlja vprašanje, ali je ob uveljavljenem provizijskem sistemu (v katerem se odražajo delavčevi rezultati) obračunavanja in izplačevanja plač zavarovalnim zastopnikom, v primeru neizvrševanja planskih obveznosti v posameznih mesecih, pravno dopustno izplačilo plače, nižje od osnovne. Meni, da je v primeru nezadovoljivih rezultatov odstopanje od osnovne plače utemeljeno, prav takšna praksa pa je vsebovana v samem provizijskem sistemu. Posebno merjenje rezultatov in po posebnih postopkih ni potrebno, saj je delovni rezultat zavarovalnega zastopnika izkazan z vplačanimi premijami. Tudi sicer sam sistem zagotavlja izravnavo izplačil na daljše časovno obdobje, saj se morebitno nižje izplačilo ob ugodnih rezultatih v naslednjih mesecih poračuna. Sodišče je po mnenju predlagateljice z odločitvijo poseglo v provizijski sistem do te mere, da se ta utegne porušiti, čeprav se nekonfliktno izvaja pri toženi stranki že od leta 1991. Ker Vrhovno sodišče še ni zavzelo stališča do postavljenega vprašanja (čeprav se je z znižanjem osnovne plače že ukvarjalo) in ker gre pri zavarovalnih zastopnikih za tipičen in specifičen primer meni, da je predlog za dopustitev revizije utemeljen.

3Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

4Vrhovno sodišče ugotavlja, da so podani pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena ZPP, zato je glede pravnega vprašanja, ki izhaja iz izreka sklepa, revizijo dopustilo.