VSRS Sodba IV Ips 65/2009

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani plačilni nalog Prometne policije Lendava spremeni tako, da se postopek o prekršku po petem odstavku v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 190. člena ZVCP-1 ustavi.

II. Storilcu se upoštevaje določeni globi za prekrška po osmem odstavku 138. člena in petem odstavku 190. člena ZVCP-1 izreče enotna globa 1000 EUR.

A.

1Policijska postaja Lendava je dne 4.6.2009 B.B. izdala plačilni nalog zaradi prekrškov po osmem odstavku 138. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) ter dveh prekrškov po petem odstavku 190. člena ZVCP-1 ter mu za vsak prekršek določila 500 EUR globe, nato pa mu izrekla enotno globo 1500 EUR.

2Zoper pravnomočni plačilni nalog vrhovno državni tožilec Z.F. vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, saj je prekrškovni organ v škodo storilca prekršil kazenski zakon, ker ni upošteval, da gre pri prekrških po petem odstavku 190. člena ZVCP-1 zaradi navideznosti steka za en sam prekršek. Predlaga, da Vrhovno sodišče razveljavi plačilni nalog glede prekrška po petem odstavku 190. člena v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 190. člena ZVCP-1 in v tem delu postopek o prekršku ustavi.

3Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi določbe 171. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in ob smiselni uporabi določbe drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) poslalo storilcu, ki nanjo ni odgovoril.

B.

4Kot je razvidno iz pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, je prekrškovni organ uvodoma navedeni plačilni nalog izdal, ker je med kontrolo cestnega prometa policist ugotovil, da je storilec vozilo vozil brez vozniškega dovoljenja (prekršek po petem odstavku 138. člena ZVCP-1), da vozilo ni bilo registrirano (prekršek po petem odstavku 190. člena ZVCP-1) ter da sta bili na vozilu nameščeni dve različni registrski tablici, ki sta pripadali vozilom, že odjavljenim iz prometa (prekršek po petem odstavku 190.člena ZVCP-1).

5Prekršek po petem odstavku 190. člena ZVCP-1 stori, kdor ravna v nasprotju s prvo ali drugo alinejo prvega odstavka 190. člena tega zakona. Ta pa določa, da smejo biti v cestnem prometu motorna in priklopna vozila, če so registrirana in imajo veljavno prometno dovoljenje oziroma veljavno prometno dovoljenje za začasno registrirano vozilo ali če imajo veljavno potrdilo za preizkusno vožnjo (prva alineja prvega odstavka 190. člena ZVCP-1) ter so označena s predpisanimi registrskimi ali preizkusnimi tablicami, ki so izdane za njihovo označitev (druga alineja prvega odstavka 190. člena ZVCP-1).

6Zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja, da je bil v škodo storilca prekršen materialni zakon, saj je bil izpodbijani plačilni nalog izdan zaradi kršitev obeh alinej prvega odstavka 190. člena ZVCP-1. Vozilo, ki ni registrirano, ne more biti nikoli označeno s predpisanimi registrskimi tablicami, zato je prekršek po drugi alineji prvega odstavka v celoti konzumiran s prekrškom po prvi alineji. Kršitev iz druge alineje prvega odstavka 190. člena ZVCP-1 bi lahko obstajala samostojno, ko bi bilo vozilo sicer pravilno registrirano, vendar ne bi bilo označeno s predpisanimi registrskimi tablicami.

7Kadar storilec s svojim ravnanjem uresniči zakonske znake dveh ali več prekrškov, govorimo o steku. Do tega lahko pride z enim samim ravnanjem (idealni stek), lahko pa storilec zakonske znake več prekrškov uresniči z več storitvami ali opustitvami (realni stek). V obeh primerih je potrebno ugotoviti, ali gre v resnici za stek, ali pa je stek zgolj navidezen.

8Zakon za udeležbo v cestnem prometu zahteva, da je vozilo registrirano in ima veljavno prometno dovoljenje (prva alineja) ter da je označeno s predpisanimi registrskimi tablicami, ki so izdane za njegovo označitev (druga alineja prvega odstavka 190. člena ZVCP-1). Peti odstavek 190. člena pa določa, da se z globo 500 EUR kaznuje storilec, ki ravna v nasprotju s prvo ali drugo alinejo prvega odstavka tega člena ZVCP-1. Zakon torej določa, da je prekršek vsako ravnanje, ki nasprotuje bodisi prvi, bodisi drugi alineji prvega odstavka 190. člena ZVCP-1 (alternativna dispozicija), pri čemer je seveda možno, da storilec s svojim ravnanjem prekrši pravni pravili iz obeh alinej. V obravnavani zadevi je storilec vozil neregistrirano vozilo, poleg tega pa vozilo ni bilo označeno s predpisanimi registrskimi tablicami, izdanimi za njegovo označitev, vse to pa je bilo storjeno z eno izvršitvijo. Storilec je torej izpolnil zakonske znake dveh prekrškov, vendar je stek med prekrškoma zgolj navidezen. V skladu s šestim odstavkom 194. člena ZVCP-1 se namreč prometno dovoljenje in predpisano število registrskih tablic izda za registrirano vozilo, kar pomeni, da za neregistrirano vozilo predpisanih registrskih tablic ni mogoče pridobiti. Zato je po naravi stvari nemogoče, da bi bilo neregistrirano vozilo označeno s predpisanimi registrskimi tablicami ali preizkusnimi tablicami, izdanimi za njihovo označitev (druga alineja prvega odstavka 190. člena). Storilec, ki je v cestnem prometu udeležen z neregistriranim vozilom, tako vedno izpolni tudi zakonske znake prekrška po petem odstavku v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 190. člena ZVCP-1, ker vozilo ni označeno s predpisanimi registrskimi tablicami. Če pa je vozilo registrirano in ima veljavno prometno dovoljenje, potem je v primeru, da ni označeno s predpisanimi registrskimi tablicami, izdanimi z njegovo označitev, izpolnjen zakonski dejanski stan prekrška po petem odstavku v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 190. člena ZVCP-1. Prekrškovni organ navedenega ni upošteval in je izdal plačilni nalog za dva prekrška po petem odstavku 190. člena ZVCP-1, s čimer je bil v škodo storilca prekršen kazenski zakon.

9Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče na podlagi 426. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom Zakona o prekrških izpodbijan plačilni nalog razveljavilo v delu, ki se nanaša na prekršek po petem odstavku 190. člena ZVCP-1 in v tem delu postopek o prekršku ustavilo.