VSL sklep I Cp 2511/2011

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Sodišče prve stopnje je pri nepremičnini parc. št. 1325/8 k.o. V., last pritožnika dovolilo zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, ki poteka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. N 298/2008 v korist predlagateljice H. L.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo zemljiškoknjižni lastnik. Niso izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o zaznambi spora iz 79. čl. ZZK-1. Predlog za določitev funkcionalnega zemljišča v nepravdni zadevi je neutemeljen. Poteka postopek pa že dve leti in pol. V upravnem postopku je z dvema upravnima odločbama bilo ugotovljeno, da predmetna parcela ne predstavlja funkcionalnega zemljišča. Gre za oviranje investitorja. Niso izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o dovolitvi zaznambe po 26. čl. ZVEtL, saj etažna lastnina ni bila vzpostavljena po tem zakonu. Predhodno je bila že predlagana taka zadeva po Dn. 29846/2008.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ponovno odločilo, enako kot v razveljavljenem sklepu Dn. 20854/2008, z dne 29.3.2010, (v katerem je bila ponovno odrejena zaznamba plombe za to parcelo), da se dovoli zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, ki sicer teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. N 298/2008 za to parcelo. Pojasnilo je, da ne gre za dvakratno zaznambo spora na isti parceli za isti spor, ampak da je predlagateljica dala prva predlog in s tem dosega vpis plombe in to sedaj zemljiškoknjižno sodišče rešuje. Postopek pod Dn. 29846/2008 bo sodišče lahko reševalo šele po pravnomočnosti predmetne zadeve.

Takšno stališče sodišča prve stopnje je pravilno. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, je plomba le pomožni vpis, s katerim se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine šele začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o opisu še ni odločalo (184. čl. ZZK-1). Sodišče vpiše plombo po uradni dolžnosti na podlagi prejema zemljiškoknjižnega predloga oziroma listine, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (138. čl. ZZK-1).

Treba je še odgovoriti pritožbi na navedbe, kot trdi, da predmetna parcela ni funkcionalno zemljišče predlagateljev vrne v pravdni zadevi N 298/2008. Zemljiškoknjižno sodišče ne more vsebinsko obravnavati tega ugovora in tako tudi ne pritožbeno sodišče. Gre za ugovore, katere mora lastnik nepremičnine podati v nepravdni zadevi. Če meni, da se tam njegov ugovor oziroma zadeva ne rešuje v razumnem roku, mora ustrezno reagirati in doseči pospešitev postopka. Ne more pa pritožbeno sodišče v tem postopku upoštevati pravnih odločb, katere je predložil pritožnik.

Pritožnik še trdi, da niso podani pogoji za zaznambo po ZVEtL, saj etažna lastnina ni bila vzpostavljena v postopku po navedenem zakonu. Pri tem spregleda, da je izjemo od tega načela določil 30. člen ZVEtL, ki pravi, da če je bila stavba zgrajena pred 1.1.2003 in niso izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču lahko upravičeno predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku iz 26. čl. tega zakona, ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu. Zaznamba postopka je nujna posledica vloženega predloga za določitev pripadajočega zemljišča po tej določbi ZVEtL. Enako stališče gre v odločbah (II Cp 3208/2009, Višjega sodišča v Ljubljani in v odločbi istega sodišča II Cp 458/2010).

Pritožbeno sodišče je še odredilo izbris nepravnomočnosti sklepa.