VSL sklep II Cp 3127/2010

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog zavrglo, predlog za odlog in obročno plačilo sodne takse pa zavrnilo.

(2) Zoper tak sklep se pritožuje tožena stranka ter v bistvenem navaja, da je šele s prejemom plačilnega naloga z dne 5. 5. 2010 izvedela za obveznost plačila sodne takse. Meni, da je stališče sodišča, da bi morala tožena stranka vložiti predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse že ob nastanku domneve umika revizije, torej dne 29. 1. 2010 oziroma 18. 2. 2010, materialnopravno zmotno. Sklicuje se tudi na neenotno sodno prakso prvostopenjskih sodišč. Dodaja, da je že dne 18. 9. 2009 podala predlog za oprostitev plačila sodne takse, zato bi ga sodišče ob izdaji sklepa o umiku revizije moralo upoštevati tudi v luči dejstva, da predlog za oprostitev vsebuje tudi predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse.

(3) Pritožba ni utemeljena.

(4) Nerazumljiva je pritožbena trditev, da je tožena stranka šele 5. 5. 2010 zvedela za obveznost plačila sodne takse. Toženec, ki ga zastopa pooblaščenka – odvetnica, je moral za to obveznost vedeti že pred vložitvijo revizije, najkasneje pa ob vložitvi le-te, 7. 9. 2009. Dejstvo, da umik revizije povzroči znižanje takse obveznosti in s tem ponovno zapadlost enkrat že zapadle taksne obveznosti, na zavedanje stranke o dolžnosti plačila sodne takse ne vpliva.

(5) Sklep o odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks v skladu s 1. odstavkom 13. člena Zakona o sodnih taksah (1) (v nadaljevanju: ZST-1) učinkuje od dne vložitve predloga za odlog ali obročno plačilo in velja le za takse za tiste vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali pozneje. V obravnavani zadevi bi tako odlog ali obročno plačilo sodne takse lahko učinkovalo le za procesna dejanja, ki bi jih toženec opravil od 21. 5. 2010 dalje. Obveznost plačati sodno takso ob domnevi umika vloge zaradi neplačila takse za postopek namreč nastane ob pravnomočnosti sklepa o njenem umiku (11. točka 2. odstavka 5. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je tožena stranka predlog za odlog oziroma obročno plačilo takse vložila prepozno. Obveznost plačila takse je namreč nastala že 18. 2. 2010, predlog pa je bil po prava uki pooblaščenki - odvetnici vložen šele 21. 5. 2010. Pritožnik se sicer sklicuje na predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki je bil vložen 18. 9. 2009, torej pred izdajo pravnomočnega sklepa o umiku revizije, vendar pa navedenega predloga v konkretnem primeru ni mogoče upoštevati, saj je bil ta že pravnomočno zavržen.

(6) Sklicevanje na sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 1056/2007 ne more pripeljati do ugodnejše rešitve za toženca. Možno je, da je praksa sodišč prve stopnje o spornem vprašanju neenotna, praksa višjih sodišč pa je enotna (prim. npr. sklepe II Cp 502/2009, II Cp 1819/2010, II Cp 3281/2010 in I Cp 3558/2010 Višjega sodišča v Ljubljani). Izjema je situacija, ko gre za predlog za oprostitev plačila sodne takse, ki ga je vložil pravni laik (prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 3262/2010). V tej zadevi ne gre za tak primer.

(7) Pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da pritožnik, zastopan po prava uki pooblaščenki, ni na noben način izkazal, da je v času od vložitve revizije do vložitve predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks, prišlo do spremembe njegovega premoženjskega stanja.

(8) Ker je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu pravilna, je bilo pritožbo potrebno zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (2), v nadaljevanju: ZPP).

(9) Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

(10) Pristojnost sodnice posameznice za odločanje o pritožbi zoper sklep je določena v 366.a členu ZPP.

-----------------------------------------------------------

(1) Ur. l. RS, št. 37/2008.

(2) Ur. l. RS, št. 73/2007 in naslednji.