VSM Sklep II Kp 16394/2010-1

I. Pritožba priče M.V. se zavrne kot neutemeljena.

II. M.V. je dolžna plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.

1Okrožno sodišče na Ptuju je s sklepom I K 16394/2010 z dne 10. 4. 2017 na podlagi določbe prvega odstavka 94. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) sklenilo, da je priča M.V., ne glede na izid kazenskega postopka v kazenski zadevi zoper obdolženi C.D. in M.C., zaradi kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 234.b člena v zvezi s členom 25 Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), dolžna v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa plačati stroške vročanja v znesku 53,17 EUR.

2Zoper ta sklep se je priča M.V. pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov in zoper sklep v celoti, ker se ne more strinjati z zaključkom prvostopnega sodišča, da je krivdno povzročila stroške, ki so ji bili odmerjeni z napadenim sklepom. Sodišče je namreč po nepotrebnem odredilo vročitev vabila po pooblaščenem vročevalcu. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz obrazložitve napadenega sklepa je razvidno, da so stroški postopka, ki jih je sodišče prve stopnje naložilo v plačilo priči M.V., nastali z vročanjem vabila na predobravnavni narok dne 11. 4. 2017, ko je sodišče vročitev moralo opraviti po pooblaščenem vročevalcu, ker priča kljub pravilnemu vročanju po pošti sodne pošiljke ni dvignila. Po presoji sodišča prve stopnje je z navedenim načinom nastale stroške vročanja, ki jih je pooblaščeni vročevalec priglasil v znesku 53,17 EUR, povzročila priča po svoji krivdi, vsled česar je bilo skladno z določbo prvega odstavka 94. člena ZKP odločeno, da je te stroške dolžna priča plačati.

5Pravilnosti napadenega sklepa pritožbena izvajanja ne morejo omajati. Pritožnica se v pritožbi spušča v razlago določbe 239. člena ZKP, ki določa obvezne sestavine vabila za pričo, in razlago tega, v kakem svojstvu je bila vabljena na predobravnavni narok in kaj je vseboval pouk v vabilu, ki ji je bilo po neuspeli vročitvi po pošti vročeno po pooblaščenem vročevalcu, ki je priglasil stroške vročanja. Z navedenimi pritožbenimi izvajanji, ki vsebinsko niso povezana z odločitvijo sodišča prve stopnje, razvidno iz napadenega sklepa, pa ne more biti uspešna. Sodišče prve stopnje je sklep oprlo na ugotovitev, da vročitev sodnega pisanja priči po pošti ni bila uspešna iz razloga, ker se priča ni odzvala obvestilu pošte, da dvigne sodno pošiljko. Oprlo jo je torej na ugotovitev, da je stroške vročanja, ki je bilo za tem opravljeno po pooblaščenem vročevalcu, povzročila priča s svojim neaktivnim ravnanjem. Navedeno ni v nobeni povezavi z vsebino sodnega pisanja, ki bi ga morala prevzeti na pošti, pa zato pritožnica v tej smeri neutemeljeno problematizira pravilnost napadenega sklepa.

6Pritožnica nadalje navaja, da sodišče ni preverilo okoliščin, zakaj ji pošte ni bilo mogoče vročiti. Zatrjuje, da obvestila o poskusu vročitve pošiljke ni prejela, ker bi v nasprotnem primeru sodno pošiljko zagotovo dvignila. Ne vidi namreč razumnega razloga, zakaj bi se izmikala vročitvi vabila, še posebej ker iz vsebine vabila izhaja, da njena pasivnost, torej neudeležba na naroku, zanjo nima škodljivih posledic. Zato po njenem mnenju ni krivdno povzročila stroškov vročanja po pooblaščenem vročevalcu. Sicer pa bi sodišče lahko še enkrat odredilo "normalno" vročitev po pošti. Omenja tudi, da so poštarji v februarju začeli s tako imenovano belo stavko in da je vprašanje, kako so v tem času opravljali vročitev pošiljk.

7Tudi navedena pritožbena izvajanja ne zavračajo pravilnosti sklepa sodišča prve stopnje. V njih pritožnica zgolj navrže, da obvestila o poskusu vročitve poštne pošiljke ni prejela, navedeno pa je v nasprotju s podatki kazenskega spisa, iz katerih je razvidno, da je bilo obvestilo puščeno na naslovu njenega prebivališča, iz česar je sklepati, da ga je prejela. Neupoštevana so zato tudi pritožbena izvajanja o tako imenovani beli stavki, ki bi jo naj izvajali poštarji. Iz podatkov kazenskega spisa je razvidno, da so ti v konkretnem primeru poskusili opraviti vročitev sodnega pisanja na naslovu priče, z osebno vročitvijo, pa so, ker priče niso našli doma, o poštni pošiljki pričo obvestili z obvestilom. Na obrazcu obvestila ni navedena vsebina poštne pošiljke, pa se zato pritožnica neutemeljeno sklicuje nanjo in skuša prepričati, da ni imela razloga, da se izogne vročitvi. Zato pritožnica tudi s temi pritožbenimi izvajanji pravilnosti napadenega sklepa z ničemer ne zavrača.

8Po obrazloženem, ker je torej sodišče prve stopnje z napadenim sklepom pravilno odmerilo in tudi naložilo krivdno povzročene stroške pritožnici, je pritožbeno sodišče o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9V posledici neuspele pritožbe je pritožnica dolžna plačati sodno takso, ki je odmerjena po Zakonu o sodnih taksah in po tar. št. 74013 Taksne tarife.