VSL Sklep II Cp 2938/2017

I. Pritožbi se delno ugodi in se:

- III. in IV. točka izreka razveljavita;

- II. in V. točka izreka spremenita tako, da se glasita: "Predlagateljica je v roku 15 dni dolžna nasprotni udeleženki plačati 782,54 EUR stroškov tega postopka."

V ostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem pa nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora predlagateljica - ker je za potrebe njene nepremičnine po zemljiščih nasprotne udeleženke ustanovljena nujna pot - nasprotni udeleženki plačati denarno nadomestilo v višini 372,71 EUR (I. točka izreka). Glede stroškov postopka je odločeno, da jih je predlagateljica dolžna plačati nasprotni udeleženki v višini 488,36 EUR, v presežku pa je predlog za odmero stroškov zavrnjen (II. in V. točka izreka). V III. točki izreka je navedeno, da je odvetniška pisana, katere identifikacijska številka je navedena, zavezanka za plačilo DDV. V IV. točki izreka je je navedeno, da je predlagateljica zgoraj navedeni znesek v roku 30. dni dolžna nakazati na račun odvetniške pisarne J. iz ...

2Zoper sklep v celoti se pritožuje nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da se predlagateljici naloži obveznost plačila denarnega nadomestila v višini 1.118,13 EUR, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podredno pa njegovo razveljavitev. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Nasprotuje ugotovitvi, da na dopolnitev izvedenskega mnenja ni imela pripomb. Izrazila jih je v vlogi z dne 20. 9. 2017, kjer je opozorila, da se nujna pot ustanavlja zgolj za poslovne prostore nasprotne udeleženke in ne za druge poslovne prostore v kompleksu. Poudarila je, da so bile njene nepremičnine pred ustanovitvijo nujne poti proste pravic tretjih oseb in vztrajala pri že prej podani pripombi: da je treba upoštevati, da predlagateljici služečih zemljišč ne bo treba urejati, ker jih je uredila pritožnica. Ker pripombe niso bile posredovane izvedencu in niso upoštevane, je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Izvedenec je v dopolnitvi izvedenskega mnenja priznal, da je pri določitvi nadomestila v višini 10 % tržne vrednosti služečega zemljišča izhajal iz stališča, ki ga je vnaprej izrazilo sodišče. V dopolnitvi mnenja si je izvedenec prizadeval ta odstotek utemeljiti. Pri tem ni prepričljivo pojasnil, zakaj v konkretnem primeru ni uporabna splošna praksa, da se zaradi ustanovljene služnosti vrednost služečega zemljišča zmanjša za 30 %. Sodišče je sicer navedlo, da je predlagateljica ob nakupu poslovnega prostora plačala tudi infrastrukturo in zunanjo ureditev, izvedenec pa se do tega predhodno ni opredelil. Tej trditvi je nasprotna udeleženka nasprotovala v vlogah z dne 22. 6. 2017 in 2. 8. 2017. Mimo trditev strank je ugotovljeno, da nepremičnine z ustanovitvijo nujne poti niso dodatno obremenjene, zaradi česar o degradaciji ni mogoče govoriti. Ker trditev o neobstoječi degradaciji ni postavljena, je podana relativna bistvena kršitev postopka. Predvsem pravna obremenitev služečega zemljišča je pomembna, saj zaradi bremena zemljišče nasprotne udeleženke ni več prosto. Nasprotna udeleženka je dejansko in pravno omejena pri razpolaganju z nepremičninami. Stroškovnemu delu odločitve nasprotuje, ker ji niso priznani stroški pritožbenega postopka, v katerem je s pritožbo uspela. Sklicuje se na 154. čl. ZPP in prvi odstavek 339. čl. ZPP in meni, da je upravičena tudi do stroškov pritožbenega postopka. Ker v tem delu sklep ni obrazložen, je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Meni, da III. in IV. točka izreka ne sodita v izrek. Pooblaščenec nasprotne udeleženke, kateremu naj bi bil plačan denarni znesek, namreč ni Odvetniška pisarna J. d.o.o., temveč odvetnik A. J., kar jasno izhaja iz pooblastila.

3Pritožba je delno utemeljena.

4Nadomestilo, določeno zaradi ustanovitve nujne poti, je ustrezno. Osnova za določitev njegove višine je tržna vrednost zemljišča, po katerem poteka nujna pot. Ugotovljeni tržni vrednosti zemljišča pritožnica ne nasprotuje. Pritožbeno sodišče soglaša, da je nadomestilo v višini 10 % te vrednosti ustrezno nadomestilo za obremenitev zemljišča z nujno potjo. Obstajajo namreč okoliščine, zaradi katerih je nasprotna udeleženka v svojih pravicah omejena manj, kot je pri določitvi nujne poti običajno. Pritožnica celo v pritožbi priznava, da se dejanska uporaba njenega zemljišča - gre za asfaltirano dostopno površino - zaradi določitve nujne poti ni spremenila. Zaradi prometnega režima, kakršen na zemljiščih nasprotne udeleženke obstaja, so predlagateljica in uporabniki njenega poslovnega prostora že pred določitvijo nujne poti hodili in vozili enako, kot po njeni določitvi. Res pa je, da je z določitvijo nujne poti uporaba zemljišča nasprotne udeleženke tudi pravno dovoljena oz. formalno urejena. Zemljišče, na katerem je določena nujna pot, se na enak način - kot prometna površina - uporablja za vse objekte, poslovne prostore na področju trgovskega centra. Pravice drugih uporabnikov v zemljiški knjigi res niso vpisane. Kljub temu ni mogoče soglašati, da je bilo zemljišče, po katerem nujna pot poteka, pred njeno določitvijo povsem neobremenjeno. Izvedenec je v mnenju z dne 8. 6. 2017 navedel, da je pri nepremičninah nasprotne udeleženke že vpisana služnost peš hoje, voženj mehanizacije in ostalih nujnih posegov v korist E. d.d. Tej ugotovitvi pritožnica ni nasprotovala. Za določitev nadomestila nepomembno je, da predlagateljici zemljišča ni potrebno urejati, ker je kot prometna površina že urejeno. Nadomestilo je namreč odmena za prikrajšanost nasprotne udeleženke zaradi določitve nujne poti. Zato ni odločilno, ali je oz. v kakšni meri je bila vrednost zunanje ureditve vsebovana v ceni predlagateljičinega poslovnega prostora. Predlagateljica zemljišče nasprotne udeleženke uporablja na enak način kot nasprotna udeleženka ter njeni kupci in na enak način kot lastniki drugih poslovnih prostorov ter njihove stranke.

5Zatrjevane procesne kršitve niso bile storjene. V dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 28. 8. 2017 je izvedenec višino nadomestila - 10 % tržne vrednosti zemljišča - dodatno utemeljil. Navedel je površino poslovnih objektov, ki jim služi z nujno potjo obremenjena prometna površina: predlagateljičin lokal meri 76 m2, skupaj z lokali drugih lastnikov pa ima 319,30 m2 površine; stavba S. meri 1.569,90 m2. Tem ugotovitvam nobeden od udeležencev ni ugovarjal, zato je pravilen v 7. točki obrazložitve prvostopenjskega sklepa vsebovan zapis, da nobeden od udeležencev dopolnitvi izvedenskega mnenja ni nasprotoval. V vlogi, ki je dopolnitvi izvedenskega mnenja sledila, je pritožnica opozorila, da se nujna pot ustanavlja zgolj za potrebe predlagateljičinega poslovnega prostora (kar je vseskozi nesporno) in da so bile površine, na katerih se določa nujna pot, pred njeno določitvijo neobremenjene. S temi navedbami nasprotna udeleženka vsebini dodatnega izvedenskega mnenja ni nasprotovala. Pritožba ne pojasni, o kateri od njenih pripomb na izvedensko mnenje se izvedenec ni izjavil. Izvedenec je soglašal in v dopolnitvi mnenja utemeljil, da je nadomestilo v višini 10 % tržne vrednosti zemljišča ustrezno. Ni mogoče slediti pritožbi, da je slepo sledil sodišču, ki se je že pred tem zavzelo za določitev nadomestila v višini 10 % tržne vrednosti z nujno potjo obremenjenega zemljišča.

6Odločeno je v okviru trditev, ki sta jih podala udeleženca postopka. Iz ujemajočih se trditev obeh udeležencev je razbrati, da predlagateljica zemljišče nasprotne udeleženke po določitvi nujne poti uporablja na enak način, kot ga je uporabljala pred njeno določitvijo. Iz ujemajočih se trditev obeh strank je razbrati, da gre za asfaltirano prometno površino, zato je logično sklepanje, da z določitvijo nujne poti do degradacije zemljišča, po katerem se nujna pot določa, ni prišlo.

7Utemeljeno pa pritožba opozarja, da v III. in IV. točki vsebovano besedilo ne sodi v izrek. V nepravdnem postopku zaradi določitve nujne poti sodišče uredi razmerje med udeleženci, ki se o povezavi zemljišča z javno cesto niso uspeli sporazumeti in o stroških postopka. Do povrnitve stroškov je upravičen udeleženec postopka in ne njegov pooblaščenec. (35., 146. Zakona o nepravdnem postopku). Ker nasprotna udeleženka ni predlagala, da se pripadajoči ji stroški nakažejo na račun njenega pooblaščenca, sta II. in III. točka izreka, ki to predvidevata, razveljavljeni.

8Utemeljena pa je tudi pritožba zoper odločitev o stroških postopka (II. in V. točko izreka). S 146. čl. Zakona o nepravdnem postopku je predpisano, da stroške postopka za določitev nujne poti trpi predlagatelj. Sestavni del odločitve o določitvi nujne poti je tudi odmera nadomestila, ki ga je dolžan plačati upravičenec do nujne poti (tretji odstavek 89. čl. Stvarnopravnega zakonika). S pritožbo z dne 25. 4. 2016 je nasprotna udeleženka uspela zoper odločitev o plačilu nadomestila, torej zoper odločitev o glavni stvari. Zato je upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (II Cp 1644/2016). Nastali so ji sledeči stroški: sestava pritožbe (tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi - Ur. list RS 67/08) 139,20 EUR, materialni stroški (tar. št. 6002) 20,00 EUR, DDV 34,98 EUR, sodna taksa 100,00 EUR, skupaj 294,18 EUR. Odločitev o stroških postopka je spremenjena tako, da so stroški, ki jih je odmerilo sodišče prve stopnje (488,36 EUR), povečani za ta znesek (3. točka 365. čl. ZPP).

9Do povrnitve stroškov tega pritožbenega postopka pa nasprotna udeleženka ni upravičena. V nepravdnem postopku zaradi določitve nujne poti velja posebno pravilo o povračilu stroškov. To je 146. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ki predvideva, da stroške postopka krije predlagatelj. V pritožbenem postopku se to določilo ne uporabi, če je bilo nadomestilo priznano in v pritožbenem postopku ni bilo zvišano. V tem primeru veljajo splošna pravila o povračilu stroškov iz 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške. Glede stroškov tega pritožbenega postopka je zato odločeno, da jih pritožnica krije sama.