VSK sklep II Ip 873/2010

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) zavrnilo upnikov predlog z dne 1.2.2010 za odlog izvršbe; 2.) zavrnilo upnikov predlog z dne 23.3.2010 za povrnitev stroškov za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa. V obrazložitvi je navedlo, da stroški v zvezi s predlogom upnika za odlog izvršbe niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svojih pooblaščencih vložil pritožbo in predlagal njegovo spremembo tako, da pritožbeno sodišče naloži dolžniku priglašene stroške upnika. Vsekakor zastopa stališče, da so stroški za vlogo, s katero je predlagal odlog izvršbe, ter posledično tudi strošek sodne takse v višini 28,00 EUR za postopek o predlogu odloga, potrebni stroški. Kot je jasno razvidno iz sodnega spisa, je upnik predlagal odlog izvršbe, ker se je z dolžnikom dogovoril za obročno odplačilo terjatve. Odlog izvršbe je po mnenju upnika edina možnost, ki kljub uvedenemu izvršilnemu postopku dolžniku omogoča, da v skladu z dogovorom z upnikom svoje prihodke porazdeli na način, ki mu poleg poplačila osnovnih stroškov omogoča tudi postopno poplačilo upnikove terjatve. V drugi točki izpodbijanega sklepa je sodišče zavrnilo tudi stroške vloge, s katero je upnik predlagal izdajo dopolnilnega sklepa. Naslovno sodišče namreč s sklepom z dne 12.3.2010 ni odločilo o stroških, ki jih je upnik priglasil z vlogo z dne 1.2.2010. Zato je upnik moral reagirati in predlagati izdajo dopolnilnega sklepa, sicer bi mu nastala škoda.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da stroški, ki upniku nastanejo zato, ker je predlagal odlog izvršbe, niso stroški, ki bi bili potrebni za izvršbo, ker le takšne stroške mora dolžnik povrniti upniku (5. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Potrebni stroški so vsi tisti stroški, ki omogočajo, da se izvršba opravi. Stroški v zvezi s predlaganim odlogom pa to niso, saj ravno obratno, odlog izvršbe predstavlja zastoj v postopku izvršbe. Kar se pa tiče pritožbenih trditev, da je odlog izvršbe po mnenju upnika edina možnost, ki kljub uvedenemu izvršilnemu postopku omogoča postopno poplačilo upnikove terjatve, pritožbeno sodišče meni, da izvršilni postopek in možnosti, ki jih ta nudi, ne more biti sredstvo, s katerim bi upnik učinkoviteje izvensodno izterjeval znesek, ki je sicer predmet konkretnega izvršilnega postopka. In ker niso potrebni tisti stroški postopka, ki so nastali zaradi predlaganega odloga izvršbe, to niso niti tisti stroški, ki so nastali v zvezi s predlogom za izdajo dopolnilnega sklepa (s katerim je upnik predlagal povrnitev stroškov za predlog za odlog).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.