VSL sodba IV Cp 3247/2010

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika na zvišanje mesečne preživnine za čas od 31. 12. 2008 dalje ter odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pravdnega postopka. Zoper navedeno odločitev se tožnik po svoji pooblaščenki pravočasno pritožuje, uveljavlja vse pritožbene razloge ter pritožbenemu sodišču predlaga spremembo sodbe tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, zgolj podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Izpostavlja, da je na dan vložitve tožbe preživnina znašala 98,70 EUR, določena pa je bila v starosti mladoletnega tožnika štirih let, sedaj pa je dopolnil štirinajst let in so se njegove potrebe že glede na starost bistveno zvišale. Tožnik je večji od vrstnikov, nosi obutev številka 48 in 49 in obleke večjih številk, kar zahteva večje stroške. Poleg tega so se bistveno zmanjšale pridobitne sposobnosti zakonite zastopnice mladoletnega tožnika. Ta je slabega zdravstvenega stanja in prejema denarno socialno pomoč, v vmesnem času pa ji je požar uničil dom. Sodišče je sicer pravilno opredelilo, da gre za spremenjene okoliščine, v nadaljevanju pa je kljub temu napačno zavrnilo tožbeni zahtevek. S tem je ravnalo v nasprotju s koristjo otroka, pa tudi sicer ne bi smelo po uradni dolžnosti upoštevati dejstev, ki so neugodna za otroka kot so na primer zmanjšanje preživninske obveze zakonite zastopnice tožnika. Pritožnik se ne strinja z ugotovitvijo, da je toženec delovno nezmožen in pridobitno nesposoben, saj je v takšne stanju zaradi alkoholizma in ne bolezni. Za takšen način življenja se je toženec odločil prostovoljno. Sicer pa toženec pridobiva sredstva z igranjem inštrumentov in slikanjem, kar je potrdila tudi priča B. C. Tudi priča S. je potrdila, da zna toženec služiti denar s slikanjem. Ugotovitev, da je toženec nezaposljiv, je posledica njegovega ravnanja, kar bi moralo sodišče prve stopnje kritično presojati. Nepravilen pa je tudi zaključek, da je sedanja preživnina primerna, pri čemer je sodišče prezrlo, da toženec nima več preživninske obveze do svojih hčerk.

Poleg navedene pritožbe, vložene po odvetnici, je zakonita zastopnica mladoletnega tožnika vložila tudi sama pritožbo, v kateri obširno graja odločitev sodišča prve stopnje. Opozarja na svoje težko ekonomsko stanje, kot glavno kritiko pa izpostavlja, da se je sodišče postavilo v bran toženca kot alkoholika, namesto, da bi ščitilo koristi otroka. Pridobitna nesposobnost toženca pa sploh ni bila ugotovljena s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oz. njegove komisije, sodišče pa ni angažiralo izvedenca finančne stroke, ki bi podal mnenje o ekonomskem stanju zakonite zastopnice mladoletnega tožnika. S svojo odločitvijo sodišče le še poslabšuje situacijo in dopušča ekonomsko nasilje toženca nad otrokom in njegovo materjo. Sodišče je tudi spregledalo, da toženec za preživljanje tožnika vse od njegovega rojstva ni prispeval ničesar, vsa svoja sredstva pa porabi za alkohol in cigarete. Vse to predstavlja kršitev pravice do sodnega varstva, celotno breme pa je tako na materi mladoletnega otroka.

Pritožba ni utemeljena.

Ponovno odločanje o preživnini zaradi pozneje spremenjenih okoliščin glede potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, ima materialnopravno podlago k določbi člena 132. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca, morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povečane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca. V ospredju materialnopravne presoje v sporih zaradi zvišanja preživnine je torej ocena, ali konkretni dejanski stan ustreza pravnemu standardu spremenjenih okoliščin iz 132. člen ZZZDR in v to oceno je usmerjeno težišče postopka. Pritožba izrecno izpostavlja spremenjene okoliščine glede potreb mladoletnega upravičenca, saj je bil ta ob določitvi preživnine star le štiri leta, a hkrati sama ugotavlja, da je že sodišče prve stopnje ugotovilo obstoj spremenjenih okoliščin na strani obeh pravdnih strank. Tako ni sporno, da so sedaj potrebe mladoletnega tožnika predvsem glede obleke, obutve in prehrane bistveno višje, vendar pa je ključni razlog za zavrnitev zahtevka v pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je toženec v tem trenutku zaradi svojega načina življenja (alkoholizem in brezdomstvo) povsem pridobitno nesposoben. Res je za obstoj takšnih okoliščin brez dvoma odgovoren toženec sam in bi se moral zavedati, da preživninska obveznost predstavlja naravno in strogo osebno ter zelo pomembno obveznost staršev v zvezi s pravicami otrok, vendar pa je v okviru zmožnosti preživninskega zavezanca potrebno poleg rednih prihodkov upoštevati druge občasne dohodke, ki pa morajo biti realno dosegljivi. Pritožbeno sodišče pa soglaša z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da je toženec nezaposljiv (kar izhaja iz ugotovitev Zavoda za zaposlovanje in kar povzema tudi sama pritožba) ter tudi povsem pridobitno nezmožen. Takšne ugotovitve imajo oporo predvsem v mnenju sodnega izvedenca, ki ugotavlja, da je toženec kljub izobrazbi in določenim talentom v tem hipu delovno nesposoben že zaradi alkoholizma, očitno pa toženec nima nikogar, ki bi ga motiviral oziroma napotil k zdravljenju te odvisnosti. Zgolj ta ugotovitev, kateri niti pritožba ne oporeka, pač pa opozarja le na toženčevo neodgovornost, predstavlja tisto okoliščino, ki ne dopušča posega v že določeno preživnino, saj toženec niti te ni sposoben poravnati. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ocenilo in presodilo tudi druge relevantne okoliščine, ki jih je bilo potrebno upoštevati tako na strani matere mladoletnega tožnika kot siceršnjih prihodkov le-tega, kot sta otroški dodatek in štipendija. Ponovno pa gre opozoriti, da glede na zgornje ugotovitve te okoliščine na sprejeto odločitev bistveno niso vplivale.

Sodišče druge stopnje tako povzema, da je predvsem objektivna okoliščina popolne pridobitne nezmožnosti toženca tisti ključni dejavnik, ki je vplivala na izpodbijano odločitev, zato na sicer obširne pritožbene navedbe zakonite zastopnice v zvezi z okoliščinami, ki so do te situacije privedle, vsled nerelevantnosti na njih ne odgovarja.

Ker torej uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353. ZPP). Ker tožnik s pritožbo ni uspel, mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s členom 154. ZPP).