VDSS sklep Psp 565/2010

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in odpravilo odločbe toženca št. ... z dne 25. 7. 2008, odločbi območne enote toženca št. ... z dne 25. 4. 2006 in 8. 5. 2006. Odločilo je, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 76.162,80 SIT od 6. 10. 1993 do 17. 7. 1998 in v višini 165.459,29 SIT od 18. 7. 1998 dalje z vsemi uskladitvami ter, da je toženec dolžan tožniku plačati razliko med že izplačano pokojnino in pokojnino določeno s to sodbo ter mu povrniti stroške postopka v višini 611,80 EUR.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožuje toženec iz razlogov nepopolne oz. zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika zavrne kot neutemeljen oz. podrejeno, da pritožbi ugodi, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrne v novo sojenje. Meni, da je sodišče napačno ocenilo potrdilo računovodskega centra Ministrstva za obrambo v Beogradu št. ... z dne 30. 9. 1993 kot ustrezno listino. Iz navedene listine so razvidni le podatki o višini plač za čas od 1981 do 1991. Pri izračunu tožnikove pokojnine pa je potrebno upoštevati podatke o plačah od leta 1970 dalje. Toženka si je ves čas postopka preko pristojnega Ministrstva za zunanje zadeve in preko pristojnega Ministrstva za obrambo Srbije in Črne Gore, poskušala pridobiti tožnikove podatke o plačah od leta 1970 dalje, torej za čas njegovega službovanja v JLA. Dne 15. 4. 2005 je toženka od tožnika dobila sporočilo, da so bila njegova prizadevanja za pridobitev plač pri bivšem delodajalcu – Generalštabu JLA brezuspešna, dne 29. 6. 2005 pa je tožnik predložil potrdilo računovodskega centra Ministrstva za obrambo Beograd, ki je bilo datirano že dne 30. 9. 1993. Na podlagi že prej začetih uradnih poizvedb je toženka dne 31. 1. 2006 od Ministrstva za zunanje zadeve prejela potrdilo računovodskega centra, Ministrstva za obrambo iz Beograda št. ... z dne 8. 12. 2005. To potrdilo vsebuje podatke o plačah za ves čas tožnikovega službovanja v aktivni službi JLA od 31. 8. 1968 do 27. 6. 1991, vendar se zneski plač od leta 1981 do 1991 razlikujejo od podatkov istega organa, sporočenih na potrdilu z dne 30. 9. 1993, katerega je tožnik predložil toženki 29. 6. 2005. Da bi toženka ugotovila resnično dejansko stanje je dne 25. 4. 2007 ponovno zaprosila Ministrstvo za zunanje zadeve v Ljubljani, da posreduje pri Ministrstvu za obrambo v Beogradu odgovor, katero potrdilo o plačah tožnika je pravilno. K dopisu je toženka priložila obe kopiji potrdil o plačah. Veleposlaništvo Republike Srbije je z dopisom posredovalo odgovor, preko pristojnega Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, o plačah tožnika, na ta način, da je ponovno posredovalo le kopijo potrdila računovodskega centra Ministrstva za obrambo v Beogradu z dne 8. 12. 2005, kar je toženka prejela dne 3. 6. 2008. Navedeno potrdilo se nanaša na tožnika, vsebuje njegov rojstni datum, časovno se nanaša na vse obdobje njegovega službovanja v JLA, zajema tudi vse podatke o plačah, ki so potrebni za izračun pokojninske osnove, zneski plač pa so navedeni tudi v denarnih enotah. Sodišče je sodni izvedenki naročilo izračun, ne da bi v dokaznem postopku ugotavljalo, kateri podatki o višini plače so točni. Iz potrdila z dne 30. 9. 1993 ne izhaja, da je tožnik prejemal letalski dodatek oz., da je v zneskih plač, ki so navedeni v tem potrdilu, zajet tudi letalski dodatek. Tudi sicer višina letalskega dodatka ni navedena v nobenem drugem podatku v upravnem spisu. Tožnik ni dokazal, da je v zneskih, navedenih v v podatkih z leta 1993 upoštevan letalski dodatek, niti, da naj bi bili od zneskov, ki jih vtožuje, plačani prispevki. Prav tako tudi tega ne, da višina plač v potrdilu z dne 8. 12. 2005 ni pravilna. Tudi delovni spor, ki se vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. III Pd 512/97, med tožnikovim znancem B.Š. in delodajalcem, ne more vplivati na rešitev zadeve tožnika, saj ne gre za isti primer. Očitek sodišča, da je toženka v izpodbijani odločbi uporabljala napačni predpis za določitev pokojninske osnove od 18. 7. 1998 dalje, je nepravilen. Dejstvo je, da je tožnik bivši vojaški zavarovanec, ki mu je toženka priznala pravico do pokojnine po splošnih predpisih in tudi odmerila pokojnino po splošnih predpisih. Ker je bil zanj ugodnejši predpis ZPIZVZ, ki je pričel veljati od 18. 7. 1998, so se mu za leta zavarovanja v bivši JLA, za izračun pokojninske osnove pravilno upoštevale pavšalne osnove iz 7. čl. ZPIZVZ. To je bilo znaj ugodnejše, kot določitev pokojninske osnove po splošnih predpisih. Takšna odmera pokojnine je za bivše vojaške zavarovance določena v 8. čl. ZPIZVZ.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb iz 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni v celoti ugotovilo dejanskega stanja in je v posledici navedenega prišlo do napačne uporabe materialnega prava.

Spor v predmetni zadevi se nanaša na odločbo tožene stranke z dne 25. 7. 2008 s katero je toženka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbi svoje Območne enote v ... z dne 25. 4. 2006 in z dne 8. 5. 2006. Z odločbo z dne 25. 4. 2006 je bilo odločeno, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 63.345,26 SIT od 6. 10. 1993 dalje, z odločbo z dne 8. 5. 2006 pa, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v znesku 140.470,71 SIT na mesec od 18. 7. 1998 dalje. V obeh odločbah je bilo tudi odločeno, da se izplačani zneski akontacije poračunajo.

V predmetni zadevi je v zvezi z izdanimi odločbami spor predvsem glede tega kakšna je bila tožnikova plača v času njegove zaposlitve v JLA od leta 1968 do 1991. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje štelo, da so pravilni podatki iz potrdila računovodskega centra Ministrstva za obrambo iz Beograda z dne 30. 9. 1993, kjer so navedeni zneski, ki naj bi predstavljali tožnikovo plačo za čas od leta 1981 do 1991. To potrdilo je sodišče prve stopnje upoštevalo na podlagi navedb tožnika, kateri je zatrjeval, da je v tem potrdilu upoštevan tudi tako imenovani letalski dodatek, kateri naj bi znašal okoli 30 % od osnovne plače. Sodišče prve stopnje je menilo, da podatki o tožnikovih plačah v obvestilu z dne 8. 12. 2005 nimajo vštetega letalskega dodatka, od katerega so bili plačani tudi prispevki za socialno zavarovanje.

Takšno razlogovanje sodišča prve stopnje glede upoštevanja višine tožnikovih plač za sporno obdobje je preuranjeno. Le ob zatrjevanju tožnika, da so podatki računovodskega centra MO z dne 30. 9. 1993 pravilni, ob tem, ko je na drugi strani tožena stranka, kakor ta navaja v pritožbi po uradni poti preko Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije, od bivšega delodajalca tožnika pridobila podatke za celotno obdobje njegove zaposlitve v JLA, ki se bistveno razlikujejo od podatkov, ki jih je pridobil sam tožnik za obdobje od leta 1981 do leta 1991 in ob tem, ko, kakor to izhaja tudi iz izvedenskega mnenja stalne sodne izvedenke za ekonomijo M.A., podatki o plačah po potrdilu iz leta 1993 za posamezno leto (1989 – 1991) ne morejo biti pravilni, poraja prevelik dvom glede pravilnosti višine plač iz obvestila računovodskega centra Ministrstva za obrambo v Beogradu z dne 30. 9. 1993. Posebej še, če se upošteva uradni odgovor, ki ga je toženka prejela dne 3. 6. 2008, na svoj dopis z dne 25. 4. 2007, s katerim je ponovno zaprosila Ministrstva za zunanje zadeve RS, da posreduje pri Ministrstvu za obrambo v Beogradu, da pove katero potrdilo o plačah tožnika je pravilno in k temu dopisu priložila tudi obe kopiji potrdil o plačah. Kot odgovor je bila ponovno posredovana kopija potrdila računovodskega centra MO v Beogradu z dne 8. 12. 2005. Navedenega sodišče prve stopnje dokazno ni ocenilo.

Da bo dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno bo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku moralo razčistiti dvom glede tega kakšne so bile plače tožnika v obdobju po 1. 1. 1970 do sredine leta 1991, torej v času, ko je bil tožnik zaposlen v JLA. Sodišče prve stopnje naj zaprosi Ministrstvo za zunanje zadeve RS v Ljubljani, da ponovno posreduje pri Ministrstvu za obrambo Republike Srbije v zvezi s pridobivanjem podatkov o plačah za tožnika s tem, da se ugotovi kateri podatki po posameznem potrdilu so pravilni. Pri tem naj prosilca podatkov opozori na zatrjevanje tožnika glede razlik v podatkih, tudi z vidika vštevanja letalskega dodatka. Plačilne liste so trajni dokument. Pritožbeno sodišče šteje, da bi jih sodišče prve stopnje prav tako lahko pridobilo od bivšega delodajalca tožnika. Sodišče naj v okviru preiskovalnega načela in načela materialne resnice po potrebi izvede še druge dokaze za razjasnitev sporne zadeve. Šele po tako dopolnjenem dokaznem postopku in ob vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka bo lahko sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in v posledici tega sprejelo odločitev glede tožnikovega zahtevka.

Glede na naravo stvari in okoliščin primera je pritožbeno sodišče ocenilo, da ne more samo dopolniti postopka in odpraviti zgoraj navedene pomanjkljivosti za to je, v skladu s 355. čl. ZPP, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnila v novo sojenje.