VSM sklep I Ip 435/2011
ECLI:SI:VSMB:2011:I.IP.435.2011Področje: izvršilno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–10▾
Jedro povzetek sodišča
Sodišče je v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov takšen kot glasi ter se ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnosti sprejete odločitve v izvršilnem naslovu. Izvršilno sodišče veže t. i. načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da je izvršilno sodišče dolžno v izvršilnem postopku le prisilno izvršiti obveznost določeno v izvršilnem naslovu, ki je dolžnik ni izpolnil prostovoljno v roku, ki je v izvršilnem naslovu določen.
Izrek
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu, to je v točki I. in III. izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.
Upnik nosi sam nastale mu stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov v točki I. izreka, sklep o izvršbi delno razveljavilo v obsegu kot je razviden v točki II. izreka sklepa ter v točki III. izreka odločilo, da morata dolžnika upniku povrniti 458,64 EUR stroškov izvršilnega postopka.
2Zoper ta sklep vlagata pravočasno laično pritožbo dolžnika, v kateri ponovno izpostavljata dejstvo, da z upnikom nista v poslovnem razmerju, da sta za zavarovanje posojila zastavila vikend, in da je bilo posojilo v celoti izplačano MR ter naj se izvršba ustavi.
3Upnik vlaga odgovor na pritožbo, v katerem navedbe v pritožbi prereka in priglaša pritožbene stroške.
4Pritožba ni utemeljena.
5Sodišče druge stopnje je štelo, da se dolžnika pritožujeta zoper njima neugodno odločitev, to je zoper odločitev pod točko I. in III. izreka sklepa sodišča prve stopnje skladno z določbo prvega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona.
6Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo postopkovnih kršitev na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona). Poleg tega je v postopku na prvi stopnji bilo v celoti in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje ter vsa odločilna dejstva, na tej podlagi pa je sodišče prve stopnje sprejelo pravilne materialnopravne zaključke. Sodišče druge stopnje se v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na pravilne in argumentirane razloge sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Zgolj zaradi pritožbenega izvajanja dolžnikov dodaja naslednje:
7Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je razvidno, da teče obravnavani izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova (zamudna sodba Okrožnega sodišča v ... II P ... z dne 4. 9. 2001, ki je postala pravnomočna in izvršljiva 15. 10. 2001), na podlagi katerega upnik izterjuje denarno terjatev v višini 40.584,43 EUR. Dolžnika sta se v svojem ugovoru sklicevala na dejstvo, da sta posojilno pogodbo sklenila z drugo osebo (MR) kot posojilodajalko, od nje sta prejela denar in ga njej tudi vrnila ter nista v poslovnem razmerju z upnikom. Enaka dejstva navajata dolžnika tudi sedaj v pritožbi. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje glede ugovora, enako ugotavlja tudi sodišče druge stopnje glede pritožbenih izvajanj, da le-ta niso utemeljena, kajti izvršilno sodišče je v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov takšen kot glasi ter se ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnosti sprejete odločitve v izvršilnem naslovu. Kot je zapisalo že sodišče prve stopnje izvršilno sodišče veže t. i. načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da je izvršilno sodišče dolžno v izvršilnem postopku le prisilno izvršiti obveznost določeno v izvršilnem naslovu, ki je dolžnik ni izpolnil prostovoljno v roku, ki je v izvršilnem naslovu določen (v danem primeru v 15 dneh od dneva prejema zamudne sodbe).
8Sodišče druge stopnje ugotavlja, da dolžnika razen dejstev, ki se tičejo same vsebine izvršilnega naslova in postopka sprejema le-tega, nista navedla nobenih drugih razlogov naštetih v 55. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) oziroma drugih upravičenih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ugovor dolžnikov ni utemeljen, s tem pa tudi ni utemeljena vsebinsko enaka pritožba. V tej posledici jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.
9Pritožnika stroškov v zvezi s podano pritožbo nista priglasila, medtem ko upniku stroški, ki jih je priglasil za podan odgovor na pritožbo ne gredo, saj z odgovorom ni z ničemer prispeval k rešitvi zadeve na drugi stopnji. Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 155. členom istega zakona.
10Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.
Vir: Višje sodišče v Mariboru · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 19. 7. 2011Nazaj na vrh ↑