VSRS Sklep VI Ips 2/2010

I. Predlogu za obnovo postopka se ugodi in se sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 119/2010 z dne 19. 4. 2010 razveljavi.
II. Pritožba tožeče stranke zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru U 559/2007-5 z dne 22. 12. 2009 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

K I. točki izreka:

1Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom I Up 119/2010 z dne 19. 4. 2010 na podlagi določbe drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 in 86. člena Zakona o pravdnem postopku ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, U 559/2007-5 z dne 22. 12. 2009, ker je sklepalo, da je tožeča stranka sama vložila pritožbo zoper navedeni sklep Upravnega sodišča. O zadevi je odločal sodnik poročevalec na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

2Tožnika sta po pooblaščencu, pravniku z opravljenim pravniškim državnim izpitom, pravočasno vložila predlog za obnovo postopka. V njem navajata, da je sodišče očitno pomotoma zavrglo njuno pritožbo, saj jo je v pritožbenem postopku zastopal isti pooblaščenec. Sodišče bi moralo o pritožbi odločiti meritorno v senatu treh sodnikov in ne le postopkovno po sodniku posamezniku. Zato uveljavljata obnovitveni razlog po 3. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1 in predlagata razveljavitev sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 119/2010. Predlagata tudi, da ju sodišče oprosti plačila sodnih taks za obnovo postopka.

3Predlog za obnovo postopka je bil vročen toženi stranki, ki na predlog ni odgovorila.

4Predlog za obnovo postopka je utemeljen.

5Postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, se na predlog stranke obnovi, če obstaja eden od razlogov, taksativno navedenih v prvem odstavku 96. člena ZUS-1. Med tam navedenimi razlogi je tudi obnovitveni razlog, da sodišče ni bilo sestavljeno po določbah ZUS-1. Vrhovno sodišče odloča po določbi prvega odstavka 14. člena ZUS-1 o pritožbi in o reviziji v senatu treh sodnikov, po sodniku posamezniku pa po določbi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

6Iz sodnega spisa Vrhovnega sodišča I Up 119/2010 je razvidno, da sta tožnika vložila zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, U 559/2007-5 z dne 22. 12. 2009 pritožbo, v kateri ni navedeno, da bi sama imela opravljen pravniški državni izpit, ali da bi ju zastopal odvetnik. Na koncu pritožbe je le pripis: „Po pooblastilu zanju: A.A.“. Na podlagi tako vložene pritožbe je Vrhovno sodišče napačno sklepalo, da tožnika ne izpolnjujeta zahtevane zastopanosti po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1. Ker pa je bilo iz prilog prvostopenjskega sodišča razvidno, da sta tožnika priložila pritožbi pooblastilo pooblaščencu, kateremu sta priložila tudi fotokopijo njegovega pravniškega državnega izpita, je bilo sklepanje Vrhovnega sodišča o neizkazanosti pogojev iz drugega odstavka 22. člena ZUS-1 napačno. Zato je bilo tudi napačno postopkovno odločanje po sodniku posamezniku, saj bi o pritožbi moral meritorno odločati senat treh sodnikov.

7Zaradi navedenega je Vrhovno sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 98. člena ZUS-1 in drugega odstavka 400. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 dovolilo obnovo postopka in razveljavilo svoj sklep, izdan v prejšnjem postopku.

K II. točki izreka:

8Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo tožbo tožnikov zoper sklep Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne Geodetske uprave Maribor z dne 26. 6. 2007. Z navedenim sklepom je organ prve stopnje zavrgel predlog tožnikov za vrnitev v prejšnje stanje postopka javne razgrnitve postopkov nove izmere v k. o. ... Glede navedenega predloga je prvostopni organ ugotovil, da je prepozen. Prvi dan objektivnega roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je začel v obravnavanem primeru teči prvi dan po razgrnitvi postopka nove izmere te k. o. Javna razgrnitev je potekala 19. 11. 1984, tožnika pa sta predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila dne 3. 11. 2006. Pritožbo zoper sklep organa prve stopnje je tožena stranka zavrnila z odločbo z dne 13. 9. 2007. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo tudi zahtevo tožnikov za subsidiarno sodno varstvo zaradi kršitve ustavnih pravic.

9Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da tožnika v tem upravnem sporu izpodbijata zakonitost sklepa Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Maribor, s katerim je bil zavržen njun predlog za vrnitev v prejšnje stanje postopka javne razgrnitve postopkov nove izmere k. o. ... Uveljavljala sta tudi subsidiarno sodno varstvo zaradi kršitve ustavnih pravic. Institut vrnitve v prejšnje stanje je po presoji sodišča prve stopnje procesnopravni institut, ki pride v poštev le v primeru upravičene zamude procesnih rokov. Odločitev o vrnitvi v prejšnje stanje pomeni procesno odločitev v postopku. Z izpodbijanim sklepom o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje zato ni bilo poseženo v kakšno materialno pravico ali pravno korist tožnikov, zato tudi ne more biti predmet izpodbijanja v smislu 2. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru je bil predmet javne razgrnitve elaborat o podatkih zemljiškokatastrske izmere in katastrske klasifikacije zemljišč, ki pa se ni zaključila z izdajo upravnega akta, zato izpodbijanje sklepa tudi ni mogoče šteti za sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. V zvezi z uveljavljanjem subsidiarnega sodnega varstva pa sodišče prve stopnje iz tožnikovih navedb izhaja, da nasprotujeta elaboratu, ker naj bi bili oškodovani pri izmeri v površini njihovih parcel. Glede postopkov urejanja mej, če se s tem postopkom ne strinjata, pa je tožnikoma zagotovljeno drugo sodno varstvo in zato ni izpolnjen negativni pogoj iz prvega odstavka 4. člena ZUS-1.

10Tožnika v pritožbi uveljavljata vse pritožbene razloge in predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Ne strinjata se s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje procesni akt. Vztrajata, da so podatki zemljiškokatastrske izmere in klasifikacije zemljišč upravni akt, saj predstavlja oblastno odločitev o materialnopravni pravici stranke – odločitev o mejah zemljišč in posledično o njihovi površini. S tem je bilo odločeno o njuni lastnini. ZZKat je določal tudi postopek in tudi rok za ugovor zoper podatke o elaboratu. Vztrajata tudi, da bi moralo sodišče odločati tudi o posegu v njune ustavne pravice.

11Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

12Pritožba ni utemeljena.

13V upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu le tedaj, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Upravni akti so opredeljeni v drugem odstavku 2. člena ZUS-1, in sicer kot odločbe in drugi javnopravni enostranski oblastveni posamični akti, izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerimi organ odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Značilnost upravnih aktov je, da so v izvrševanju upravne funkcije in da vsebujejo vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke v postopku izdaje upravnega akta.

14Iz upravnih in sodnikov spisov te zadeve izhaja, da sta tožnika vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku izvajanja geodetskih del, ki se je zaključil z razgrnitvijo podatkov nove izmere, o katerem je bil objavljen javni razglas v dnevnem časopisu in na oglasni deski Okrajnega sodišča v Mariboru. Iz teh podatkov je razvidno, da se postopek ni končal z izdajo upravnega akta, temveč z javno razgrnitvijo, ki je bila javno objavljena.

15Tudi po presoji Vrhovnega sodišča predstavlja institut vrnitve v prejšnje stanje procesno pravico v primeru zamude nepodaljšljivega procesnega roka. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da z izpodbijanim sklepom, s katerim je bil zavržen predlog tožnikov za vrnitev v prejšnje stanje postopka javne razgrnitve nove izmere, ni bilo poseženo v kakšno materialno pravico ali pravno korist tožnikov in zato ne more biti predmet izpodbijanja v smislu 2. člena ZUS-1. Pa tudi sicer sta tožnika vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje po preteku trimesečnega roka, ko vrnitve v prejšnje stanje ni več dopustna.

16Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da elaborat predstavlja le tehnično podlago za izdelavo zemljiškokatastrskega operata, ki je šele podlaga za odločanje o katastrskih mejah, zoper te odločitve pa je zagotovljeno sodno varstvo in zato ni potrebe po subsidiarnem sodnem varstvu po določbi 4. člena ZUS-1.

17Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

18Na podlagi določbe drugega odstavka 36. člena Zakona o sodnih taksah – ZST ima tisti, ki je plačal sodno takso, pa je v postopku uspel, pravico do vrnitve sodne takse. Tožnika sicer nista plačala sodne takse za predlog za obnovo postopka, vendar ju tudi sodišče ni terjalo k plačilu te takse. Ker pa sta tožnika uspela s svojim predlogom za obnovo postopka in je sodišče v obnovljenem postopku meritorno odločalo o njuni pritožbi, bi jima moralo vrniti sodno takso za predlog za obnovo postopka. Ker pa je nista plačala, je ne bosta dobila vrnjene, sodišče pa ju za njeno plačilo ne bo terjalo, zato sodišče tudi odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.