VSC sklep PRp 403/2010

Pritožbi storilca prekrška se ugodi in se izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavi.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek nadomestitve globe z nalogo v splošno korist oziroma v korist samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju predlog za nadomestitev globe) storilca B. Ž. ustavi in da se globa prisilno izterja.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da je v času ob oktobra 2008 do 25. 6. 2010 bil na zdravljenju odvisnosti od prepovedanih drog v R. centru na H. in ni bil zmožen opravljati delo. Po prejemu vabila na razgovor pri Centru za socialno delo je njegova mama povedala razlog za njegov izostanek. Po ponovnem vabljenju 21. 12. 2009 je mama na CSD ponovno pojasnila, zakaj ga ni in ji je uslužbenec dejal, da bo on poslal na sodišče pojasnilo za izostanek in da naj se po vrnitvi domov zglasi na CSD. Potem so prišli še policisti in mama jim je povedala točne podatke o zdravljenju in naslov njegovega bivanja na Hrvaškem. Sedaj je njegovo zdravljenje končano in se nahaja doma. Živi pri starših in nima nobenih dohodkov in materialnih dobrin, da bi lahko poravnal globo. Zato ponovno prosi, da se mu plačilo globe nadomesti z opravo splošno koristnega dela.

Pritožba je utemeljena.

Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je storilec predlog za nadomestitev globe vložil že 29. 10. 2007, še pred pravnomočnostjo sodbe o prekršku, s katero mu je bila izrečena globa, katere plačilo naj bi nadomestil z opravo določene naloge v splošno korist. Sodišče prve stopnje je v januarju 2009 opravilo poizvedbe v skladu s III. odst. 202. c čl. ZP-1 in ugotovilo, da je storilec upravičen do nadomestitve globe. Zato je 12. 2. 2009 Centru za socialno delo C. poslalo dopis, da naj v skladu s IV. odst. 202. c čl. ZP-1 poda predlog konkretne organizacije, kjer bi lahko storilec opravil 80 delovnih ur del v splošno korist. Že 9. 3. 2009 je storilčeva mati sodišču z dopisom sporočila,d a se storilec nahaja na zdravljenju odvisnosti od prepovedanih drog na H. (list. št. ...). Dne 13. 5. 2010 je na sodišče prispel dopis CSD Ž. z dne 11. 5. 2010 (list. št. ...), iz katerega izhaja, da je so storilca vabili na razgovor, vendar se je oglasila njegova mama in povedala, da je na zdravljenju v komuni na Hrvaškem, da bo tam še vsaj leto in pol ter da so se dogovorili, naj se storilec po vrnitvi iz komune oglasi na CSD Ž. Istega dne je na sodišče prispel odgovor Policijske postaje Žalec z dne 12. 5. 2010 (list. št. ...) na prošnjo sodišča z dne 23. 4. 2010 za opravo poizvedb o bivališču storilca. Iz tega odgovora PP Ž. izhaja, da je storilčeva mati policistom povedala, da se storilec nahaja na H. v komuni R., kjer se zdravi kot odvisnik od prepovedanih drog in naj bi se nahajal vsaj še pol leta, mati pa je povedala tudi točen naslov, kjer se storilec nahaja in je naveden v omenjenem dopisu. Na osnovi takšnih podatkov je sodišče prve stopnje CSD Ž. sporočilo, naj postopek zaključi in zadevo vrne sodišču v nadaljnjo obravnavo, nakar je izdalo izpodbijani sklep.

Kljub vsem navedenim dejstvom, ki izhajajo iz spisovnega gradiva, je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo zgolj to, da je med postopkom nadomestitve globe opravilo poizvedbe pri Policijski postaji Ž. in Centru za pomoč odvisnikom D. in ugotovilo, da se storilec od leta 2007 dalje nahaja na zdravljenju odvisnosti od prepovedanih drog v centru R. na H., kjer naj bi se po izjavi storilčeve matere nahajal še vsaj pol leta ter da je glede na navedeno sklenilo, da se postopek nadomestitve globe z nalogami ustavi in se globa prisilno izterja. Storilec zato utemeljeno smiselno uveljavlja nepopolno ugotovitev dejanskega stanja glede samega poteka postopka, saj iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhajajo vsa pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve.

Poleg tega prvostopenjsko sodišče tudi ni navedlo pravne podlage za sprejeto odločitev, v obrazložitvi opisan dejanski stan pa ni mogoče določno subsumirati pod nobenega izmed možnih zakonskih dejanskih stanov. V skladu z določbami Zakona o prekrških (ZP-1) lahko namreč sodišče predlog storilca za nadomestitev globe zavrne kot neutemeljenega, če ugotovi, da je storilec zmožen plačati globo, ali ga zavrže kot nedovoljenega (če je predlagana nadomestitev globe, ki je bila izrečena s plačilnim nalogom, če je o predlogu za nadomestitev globe že bilo odločeno ali če se storilec na vabilo centra za socialno delo na razgovor zaradi določitve konkretne naloge in organizacije, kjer bo lahko opravil delo za nadomestitev globe, neopravičeno ne odzove ali se mu izmika, saj se v takšnem primeru šteje, da je umaknil predlog za nadomestitev globe) ali kot prepoznega (II. odst. 202. c čl. ZP-1), ali pa mu ugodi, če je predlog utemeljen (v slednjem primeru sodišče pripravi predlog konkretne naloge, ga pošlje pristojnemu centru za socialno delo, ki ga pozove, da na podlagi mreže izvajalcev, razgovora s kandidatom in konkretnega dogovora z organizacijo, izbere ustrezno organizacijo s seznama, nato sodišče ugodi predlogu storilca s sklepom o nadomestitvi globe, s katerim se določijo tudi vrsta, organizacija in trajanje naloge, ki jo mora storilec opraviti (IV. in V. odst. 202. c čl. ZP-1). Za odločitev prvostopenjskega sodišča, ki izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa tj. da se postopek nadomestitve globe z določitvijo naloge v splošno korist ustavi, tako ni zakonske podlage. Takšna odločitev bi prišla kvečjemu v poštev, če storilec ne bi začel z opravljanjem s sklepom sodišča določene naloge, s katero bi nadomestil globo. Opravičljiva odsotnost oz. zadržanost storilca, s katero je sodišče seznanjeno in ki storilca začasno onemogoča pri tem, da bi lahko določeno nalogo v splošno korist opravil, ni predpisana kot razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče predlog za nadomestitev globe zavrniti kot neutemeljen ali ga zavreči kot nedovoljenega.

Prav tako pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja niti dejanska, niti zakonska podlaga za odločitev, da se globa prisilno izterja. Polnoletnega storilca, ki v določenem roku deloma ali v celoti ne plača globe, ki mu je bila izrečena s sodbo ali odločbo o prekršku, se prisili k plačilu tako, da se mu določi uklonilni zapor (I. odst. 19. čl. ZP-1). Če uklonilni zapor ni bil določen (ker ni zakonskih pogojev za določitev) ali izvršen ali če storilec tudi po uklonilnem zaporu ne plača globe, se globa izterja prisilno (I. odst. 20. čl. ZP-1). Ker je v obravnavani zadevi bila storilcu globa izrečena s pravnomočno in izvršljivo sodbo, bi mu moral biti pred prisilno izterjavo globe najprej določen uklonilni zapor, da bi se na ta način poskušalo prisiliti storilca k plačilu globe. Vendar iz spisovnega gradiva ni razvidno, da bi uklonilni zapor za prisilitev storilca k plačilu izrečene globe bil določen, zato tudi ob zavrnitvi predloga za nadomestitev globe ni mogoče neposredno nadaljevati postopka z s prisilno izterjavo globe, temveč je potrebno najprej izdati sklep o določitvi uklonilnega zapora.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča na podlagi VIII. odst. 163. čl. ZP-1 razveljavilo.

V posledici takšne odločitve bo moralo prvostopenjsko sodišče nadaljevati postopek nadomestitve globe tako, da bo CSD Žalec ponovno pozvalo, naj na podlagi razgovora s storilcem pripravi predlog, pri kateri organizaciji bi lahko storilec opravil splošno koristno delo, s katerim bo nadomestil plačilo globe in nadalje postopati po zgoraj omenjenih določbah ZP-1.