VSC sklep PRp 291/2010

Pritožbi storilca M. K. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo storilčev predlog za nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju predlog za nadomestitev globe), ter mu naložilo plačilo stroškov postopka – sodne takse.

Proti takšnemu sklepu se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da se ne strinja z ugotovitvami sodišča o njegovi firmi, saj ta nikoli ni poslovala in nima niti ene transakcije. Preživlja ga njegova mati, ki mesečno zasluži 450 EUR.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o prekrških (ZP-1) v V. odst. 19. čl. določa, da lahko storilec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo globe ne more plačati, predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. V skladu s III. odst. 202. c čl. ZP-1 sodišče o navedbah iz predloga za nadomestitev globe opravi poizvedbe zaradi ugotovitve storilčevega premoženjskega stanja in možnosti za plačilo globe ali drugih dejstev, pomembnih za odločitev o ugovoru, pri čemer lahko zahteva tudi poročilo pristojnega centra za socialno delo o okolju in razmerah, v katerih storilec živi.

Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je storilec v predlogu za nadomestitev globe navajal, da je brez vsakega premičnega in nepremičnega premoženja, da je brezposeln, brez vsakršnih dohodkov in mora skrbeti za mladoletnega otroka in njegovo bolno mater.

Sodišče prve stopnje je v postopku v zvezi s storilčevim predlogom za nadomestitev globe opravilo poizvedbe pri Zavodu RS za zaposlovanje, Uradu za delo L., Centru za socialno delo L. in Davčnem uradu C., Izpostavi L. ter na podlagi tega ugotovilo, da storilec ni prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, da ni prejemnik denarne socialne pomoči. Na podlagi dopisa pooblaščenega vročevalca z dne 12. 9. 2009 in priloge izpisa iz Poslovnega registra Slovenije pa je ugotovilo tudi, da ima storilec kot samostojni podjetnik registrirano dejavnost „Izposoja vozil in taxi“. Na podlagi teh ugotovitev je prvostopenjsko sodišče sprejelo zaključek, da je storilec izrečeno globo v višini 208,65 EUR zmožen plačati.

Čeprav je sodišče prve stopnje v 5. odstavku obrazložitve navedlo, da je upoštevalo vse okoliščine zadeve in možnosti storilca za plačilo globe, nikjer v obrazložitvi ni natančneje opredelilo, katere okoliščine razen premoženjskih, ki jih je le pavšalno opredelilo, je še upoštevalo. Prav tako ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje pri sprejemu izpodbijane odločitve upoštevalo podatke, ki jih je pridobilo od Davčnega urada C., Izpostave L. o storilčevih dohodkih v letih 2007 in 2008 (list. št. ... spisa), iz katerih izhaja, da storilec v letih 2007 in 2008 ni imel obdavčljivih prihodkov, prav tako ni imel katastrskega dohodka. Takšni podatki pa kažejo na možnost, da so pritožbene navedbe, da storilčeva „firma“ nikoli ni poslovala, resnične. Sodišče prve stopnje je tako pri presoji utemeljenosti storilčevega predloga za nadomestitev globe upoštevalo zgolj formalno samozaposlitev storilca in višino izrečene globe, ne da bi natančno ugotovilo njegove dohodke in celovito presojalo storilčevo premoženjsko stanje, sploh pa ni presojalo socialnih razmer, zlasti navedb, da skrbi za mladoletnega otroka in njegovo bolno mati, kar je navedel že v predlogu za nadomestitev globe in bi jih bilo možno preveriti s pridobitvijo podatkov iz evidence gospodinjstev in poročilom CSD o storilčevih družinskih socialnih razmerah. Zgolj na podlagi podatka, da je storilec registriran kot samostojni podjetnik, ne da bi bilo izkazano, da z opravljanjem dejavnosti tudi ustvarja kakršnekoli dohodke, ni mogoče sprejeti zanesljivih zaključkov o storilčevi zmožnosti plačila globe. Storilec tako v pritožbi utemeljeno opozarja tudi na nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi s predlogom za nadomestitev globe. Tako podatki v spisu, še manj pa ugotovitve v izpodbijanem sklepu, ne omogočajo niti zaključka, da je storilec upravičen do nadomestitve globe, niti da do nadomestitve globe ni upravičen, ker storilčeve možnosti za plačilo globe in njegovo premoženjsko stanje ter socialne razmere niso bile raziskane na način, predviden v III. odst. 202. c čl. ZP-1. Za odločitev o storilčevem predlogu bo potrebno opraviti dodatne poizvedbe in pridobiti dodatne podatke, ki bodo omogočali celovito presojo storilčeve zmožnosti plačila globe ki bi jih v primeru, če bi jih pritožbeno sodišče samo pridobivalo, tudi prvo in edino presojalo, s tem pa bi storilcu onemogočilo pritožbeno presojo iz njih izhajajočih ugotovitev.

Zato je pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in izpostavljene okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka in je na podlagi VIII. odst. 163. čl. ZP-1 storilčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču.

Pred sprejemom nove odločitve bo prvostopenjsko sodišče moralo natančno raziskati storilčeve premoženjske in socialne razmere, da bo lahko ugotovilo njegovo zmožnost za plačilo globe. V okviru tega bo moralo pridobiti poročilo CSD o storilčevih socialnih razmerah, podatke o morebitnihi storilčevih dohodkih, ki jih je ustvaril z opravljanjem dejavnosti samostojnega podjetnika ali na kakršenkoli drug način, preveriti ali res skrbi za mladoletnega otroka in na kakšen način ter kako si sicer zagotavlja preživljanje.