VSC sklep Cpg 215/2010

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba in sklep razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave opr.š t. II Pg 508/2009 z dne 7.10.2009 izreklo:

V razmerju med stečajnim dolžnikom M. d.o.o. - v stečaju in toženo stranko I. F. d.o.o. se razveljavijo učinki nalogov tožeče stranke svojemu dolžniku - družbi B. d.o.o., vsebovanih v asignacijah z dne 18.10.2007, 30.10.2007, 21.1.2008, 5.3.2008 in 12.3.2008, da svoje obveznosti do tožeče stranke poravna tako, da znesek v skupni višini 1.633,09 EUR plača toženi stranki ter pooblastilo toženi stranki, da nakazilo v tej višini šteje za poravnavo obveznosti tožeče stranke.

2Tožena stranka je dolžna v stečajno maso tožeče stranke vrniti znesek 1.633,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 326,45 EUR od dne 27.10.2007 dalje do plačila, od zneska 429,52 EUR od dne 23.2.2008 dalje do plačila, od zneska 299,27 EUR od dne 7.3.2008 dalje do plačila, od zneska 300,00 EUR od dne 22.4.2008 dalje do plačila, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

3Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v znesku 321,26 EUR v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za njihovo izpolnitev dalje do plačila, vse pod izvršbo.“

V obrazložitvi sodbe na podlagi pripoznave je sodišče navedlo:

Tožeča stranka je dne 10.6.2009 zoper toženo stranko vložila tožbo zaradi ugotovitve neučinkovitosti plačil na podlagi asignacije proti stečajni masi in plačila 1.633,09 EUR s pp.

Vrednost tožbenega zahtevka, ki se nanaša na denarno terjatev ne presega 4.000,00 EUR, zato obravnavani gospodarski spor poteka po določbah ZPP, ki urejajo postopek v sporu majhne vrednosti (primerjaj I. odstavek 495. člena ZPP).

Toženi stranki je bila tožba s prilogami in pozivom, da lahko na tožbo odgovori v osmih dneh od njene vročitve z obrazloženim odgovorom na tožbo, pravilno vročena na njenem poslovnem sedežu dne 2.9.2009, kot to izhaja iz povratnice pripete k listni št. ... spisa.

Odvetnik V. C. je dne 8.9.2009 vložil odgovor na tožbo, ki mu je priložil tudi pooblastilo za zastopanje tožene stranke (list. št. ...). Iz predloženega pooblastila je razvidno, da je odvetnika C. za zastopanje v sporu opr. št. II Pg 508/2009 pooblastil direktor I. F. d.o.o. (tožene stranke) B. O. Sodišče je po vpogledu v Sodni/poslovni register pri AJPES ugotovilo, da je B. O., ki je na pooblastilu datiranem z dnem 4.9.2009, naveden kot zakoniti zastopnik (direktor) tožene stranke, pooblastilo za zastopanje tožene stranke oziroma funkcija njenega zakonitega zastopnika prenehalo dne 17.3.2008 oziroma, da je od tega dne zakoniti zastopnik tožene stranke S. K.

V 108.členu ZPP so urejeni primeri, ko stranka vloži nerazumljivo in nepopolno vlogo ter ravnanje sodišča s takšnimi vlogami. II. odst. 108. čl. ZPP je določeno, da sodišče nerazumljive in nepopolne vloge, ki jo je vložil odvetnik, ne pošlje v popravo ali dopolnitev, ampak jo zavrže. Odgovoru na tožbo priloženo pooblastilo odvetnika je tako nepravilno, saj pooblastila odvetniku za zastopanje v tem sporu ni dal zakoniti zastopnik tožene stranke, ampak nekdo drug. Ker 98. čl. ZPP pod pojmom nepredložitev pooblastila vsebuje tudi pojem nepopolnega oziroma nepravilnega pooblastila in teh pojmov ne razlikuje, je sodišče štelo, da k odgovoru na tožbo, ki ga je za stranko vložil odvetnik, pooblastilo sploh ni bilo predloženo.

Sodišče tako zaključuje, da odgovor na tožbo ni bil vložen in tožena stranka v roku 8 dni od vročitve tožbe nanjo ni odgovorila (I. odst.452. člena v zvezi s 495. členom ZPP).

Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek. Sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316.člena tega Zakona (I. odst. 453.a člena ZPP). Na citirano posledico je sodišče toženo stranko opozorilo v pozivu, da na tožbo odgovori v roku 8 dni (poziv na l. št. 10 spisa).

Sodišče je ugotovilo, da med tožečo stranko in toženo stranko ne gre za zahtevek, s katerim ne morejo razpolagati. Tožeča stranka je v vlogi z dne 21.9.2009 prilagodila svoj tožbeni zahtevek aktualni zakonodaji in ga opredelila kot podredni tožbeni zahtevek. Sodišče ga ni obravnavalo kot podredni tožbeni zahtevek, ker z njim tožeča stranka ne zahteva, da sodišče ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti, ki ga uveljavlja pred njim, ni utemeljen (III. odst. 182. čl. ZPP), ampak ga je zgolj prilagodila (modificirala) besedilu 275. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), po vsebini pa gre za enak (oblikovalni) zahtevek.

Glede na zakonsko določeno domnevo pripoznave v sporu majhne vrednosti, kadar ni vložen odgovor na tožbo, ter ker ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, je sodišče na podlagi 316. čl. ZPP brez nadaljnjega obravnavanja izdalo sodbo na podlagi pripoznave.

Tožena stranka, ki je s svojimi zahtevami v tem sporu v celoti propadla, je dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v celoti (154. člen ZPP) in sicer: nagrado za postopek po tar. št. 3100 v višini 113,10 EUR, poštne in telekomunikacijske storitve po tar. št. 6002 v višini 22,62 EUR, stroške fotokopiranja po tar. št. 6000 7,00 EUR, kar skupaj z 20 % DDV znaša 171,26 EUR, s prišteto sodno takso 150,00 EUR, pa stroški tožeče stranke znašajo skupaj 321,26 EUR. Tožena stranka mora te stroške povrniti tožeči stranki v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo v skladu z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS, sprejetim na seji dne 13.12.2006, teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno povrnitev stroškov.

Z izpodbijanim sklepom o popravi opr. št. II Pg 508/2009 z dne 19.10.2009 je sodišče prve stopnje sklenilo:

Sodba Okrožnega sodišča v Celju opr. št. II Pg 508/2009 z dne 7.10.2009 se v tč. 2 izreka popravi tako, da se v 3. vrstici za besedami “27.10.2007 dalje do plačila“ doda besedilo: “od zneska 277,85 EUR od dne 28.11.2007 dalje.

V ostalem ostane citirana sodba nespremenjena v veljavi.

V obrazložitvi tega sklepa je sodišče zapisalo:

Okrožno sodišče v Celju je dne 7.10.2009 izdalo sodbo opr. št. II Pg 508/2009. V tč.2 izreka sodbe je prišlo do pomote, izpadel je obrestni del zahtevka od zneska 277,85 EUR od 28.11.2007 dalje. Tožeča stranka je z vlogo z dne 13.10.2009 predlagala popravo sodbe oziroma podredno vložila pritožbo.

Ker je prišlo do očitne pisne pomote, sodišče s tem sklepom sodbo v tč.2 izreka popravlja.

Točka 2 izreka sodbe tako pravilno glasi:

Tožena stranka je dolžna v stečajno maso tožeče stranke vrniti znesek 1.633,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 326,45 EUR od dne 27.10.2007 dalje do plačila, od zneska 277,85 EUR od dne 28.11.2007 dalje do plačila, od zneska 429,52 EUR od dne 23.2.2008 dalje do plačila, od zneska 299,27 EUR od dne 7.3.2008 dalje do plačila, od zneska 300,00 EUR od dne 22.4.2008 dalje do plačila, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

Zoper sodbo na podlagi pripoznave je vložila pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu tožena stranka in sicer iz vseh iz pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), torej zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razveljavi in zadevo vrne v ponovno presojo prvostopenjskemu sodišču, tožeči stranki pa naloži v plačilo pritožbene stroške tožene stranke v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

Pritožba primarno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP in meni, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodbo v nasprotju z določili ZPP, poleg tega pa še meni, da ima izpodbijana sodba takšne pomanjkljivosti, da se ne da preizkusiti in gre še za kršitev določb pravdnega postopka po tč. 14 drugega odstavka 339. člena ZPP, končno pa obstaja tudi nasprotje med tem, kar se v izpodbijani sodbi navaja o vsebini listin in med dejansko vsebino le-teh, tako da gre tudi za kršitev določb pravdnega postopka po tč.15 drugega odstavka 339. člena ZPP.

Tako je sodišče prve stopnje zapisalo, da naj bi “tožena stranka vložila odgovor na tožbo po odvetniku“ ter da je ta k odgovoru na tožbo predložil pooblastilo za zastopanje tožene stranke, iz katerega naj bi izhajalo, da je odvetnika za zastopanje pooblastil „direktor I. F. d.o.o.. B. O.,“ sodišče pa je z vpogledom v sodni register ugotovilo, da je zakoniti zastopnik tožene stranke S. K. ter da B. O. od 17.3.2008 ni več pooblaščen za zastopanje tožene stranke in je zato štelo odgovor na tožbo kot nepopolno vlogo skladno z določbo II. odstavka 108. člena ZPP in ne da bi predhodno zavrglo odgovor na tožbo kot nepopolno vlogo kar izdalo izpodbijano sodbo, kot da odgovor na tožbo ni bil vložen.

Pritožba meni, da je takšno ravnanje sodišča prve stopnje nezakonito, saj bi moralo najprej zavreči odgovor na tožbo.

Pritožba meni, da odgovor na tožbo, ki ga je vložil za toženo stranko odvetnik V. C., nikakor ni nepopolna ali nerazumljiva vloga, ampak nasprotno, odgovor na tožbo je obrazložen, sklepčen in priloženo je popolno ter pravilno pooblastilo za zastopanje. Pritožba navaja, da kolikor je sodišče prve stopnje podvomilo v to ali je mandatno pooblastilno razmerje med odvetnikom in toženo stranko korektno, bi moralo izvesti ukrepe, da se pomanjkljivosti odpravijo skladno z določbo člena 108 ZPP v zvezi z določbo člena 273 ZPP, tako da bi toženo stranko pozvalo k pojasnilu oziroma k dopolnitvi vloge oziroma k pojasnilu, kdo je pooblastilo dal, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo in ni preverilo, če je oseba, podpisana na priloženem pooblastilu S. K., za katerega je sicer ugotovilo,da je zakoniti zastopnik tožene stranke.

Ker je pooblastilo čitljivo podpisala oseba “S. K.“, kar jasno izhaja iz podpisa na pooblastilu na črti, ki je predvidena za podpisnika in glede na dejstvo, da je kot zakoniti zastopnik tožene stranke v sodni register vpisan S. K., dvoma v pravilnost priloženega pooblastila ne more biti. Na pooblastilu je poleg podpisa zastopnika tožene stranke še odtisnjen žig tožene stranke. V dvomu glede pristnosti pooblastila lahko sodišče po veljavni sodni praksi terja overjeno pooblastilo, predvsem pa bi sodišče prve stopnje ob dvomih glede identitete podpisa zastopnika lahko vpogledalo v sodnem registru deponirani podpis zastopnika in bi lahko takoj zaključilo, da sta podpisa identična. Sodišče prve stopnje mora v dvomu v pristnost pooblastila skladno z določbo člena 97 ZPP stranki naložiti, da predloži overjeno pooblastilo, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo in je ravnalo v nasprotju z določbami pravdnega postopka.

Pooblastilo, ki je priloženo pa nedvomno vsebuje, kar je v zadevi bistveno, vse sestavine skladno z določbo člena 97 ZPP, torej podpis zakonitega postopnika S. K. in obseg pooblastila ter navedbo zadeve, na katero se nanaša.

Na podlagi česa pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da naj bi pooblastilo dal in podpisal B. O., iz izpodbijane sodbe ne izhaja in je sodba v tem delu neobrazložena.

Pritožba meni, da sodišče prve stopnje napačno enači nepopolno pooblastilo oziroma nepravilno pooblastilo z nepredloženim pooblastilom, kar pa ne drži in ker je tako, potem po jasni določbi V. odstavka 98. člena ZPP, ki se nanaša le na primer nepredložitve pooblastila, sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti vloge za nepopolne.

Pritožba nadalje meni, da če k vlogi ni predloženo pooblastilo odvetnika, potem je takšno vlogo šteti kot vlogo stranke same in sodišče bi moralo stranko neposredno pozvati skladno z določbo člena 108 ZPP na dopolnitev vloge s podpisom zastopnika stranke.

Sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati sodbe na podlagi pripoznave, potem ko je odgovor na tožbo vročalo tožeči stranki in toženo stranko po pooblaščencu odvetniku V. C. pozvalo naj se izjasni o pripravljalni vlogi tožeče stranke, kar kaže na to, da je sodišče odvetnika štelo za pooblaščenca tožene stranke.

Nadalje pritožba izpostavlja, da je izdana sodba na podlagi pripoznave napačna tudi zaradi tega, ker ni enaka tožbenemu zahtevku tožeče stranke v tožbi in sodišče prve stopnje, ki je štelo,da odgovor na tožbo ni bil vložen in je nastopila fikcija pripoznave tožbenega zahtevka, ni smelo izdati sodbe, s katero je štelo, da je tožena stranka pripoznala zahtevek, o katerem sploh ni bila seznanjena, saj se je postopek „ustavil“ že ob poteku roka za vložitev odgovora na tožbo.

Tožbeni zahtevek, kot je bil postavljen v tožbi, ni bil sklepčen, ker je bil postavljen v nasprotju z materialnim pravom in sodišče prve stopnje ne bi smelo preverjati sklepčnosti, kot to mora storiti pri zamudni sodbi in je sodišče izdalo sodbo na podlagi pripoznave o zahtevku, ki ga tožena stranka ni pripoznala.

Pritožba meni, da tolmačenje procesnih določb, na način, kot jih je sodišče prve stopnje, pomeni za stranko, ki najame za zaščito svojih interesov odvetnika, izrazito neugodnejši položaj, kot če bi jih opravljala sama, kar pomeni kršenje več ustavnih načel in sicer načela enakosti pred zakonom (14.člen Ustave RS), kršenje pravice do enakega varstva pred zakonom (22.člen Ustave RS) in pravice do sodnega varstva (določba čl. 23 Ustave RS).

Pritožba izpodbija še odločitev glede stroškov postopka, ker tožeča stranka ni priglasila nobenih stroškov, saj jih ni priglasila v tožbi.

Tožena stranka je priglasila stroške za pritožbo zoper sodbo.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in menila, da je izpodbijana sodba na podlagi pripoznave zakonita in pravilna, saj v primeru, če je odgovor na tožbo vložen po pooblaščencu odvetniku in k odgovoru ni predloženo pooblastilo, velja da odgovor ni bil vložen in ni kaj zavreči.

Pooblastilo, kot ga je predložila tožena stranka, nikakor ni popolno in pravilno, pri čemer tožena stranka zmotno navaja, da ni pomembno, kdo je pooblastilo podpisal, saj pooblastilo v obravnavanem primeru, ko je stranka pravna oseba, lahko dá samo njen zakoniti zastopnik. Sicer pa v sporni zadevi ne gre za situacijo, da bi sodišče dvomilo v pristnost pooblastila, ker je bilo na pooblastilu povsem jasno in nedvoumno navedeno, kdo ga je podpisal (B. O. v funkciji direktorja). Sodišče je zgolj v sodnem registru preverilo ali ima tisti, za katerega je bilo jasno (s tiskanimi črkami) navedeno, da je pooblastitelj, sposobnost dati pooblastilo, to pomeni ali je zakoniti zastopnik pravne osebe. Odgovor na pritožbo meni, da je nujna sestavina pooblastila tudi navedba tistega, ki je pooblastilo dal, torej jasna označba pooblastitelja.

Razlikovanja med nepopolnim in nepredloženim pooblastilom ne more biti, saj nikoli ni bilo sporno v sodni praksi, da „nepredložitev pooblastila“ vsebuje tudi „predložitev nepravilnega oziroma nepopolnega pooblastila“. Vloga, ki jo vloži odvetnik, pa ne predloži popolnega pooblastila, je še vedno odvetniška vloga in se ne vrača v dopolnitev stranki neposredno.

Odgovor na tožbo meni, da dvomov v sklepčnost tožbe ne more biti, saj je sodna praksa zavzela povsem jasno stališče, da kljub uporabi izraza “ugotovi se“ ne gre za ugotovitveno, temveč oblikovalno tožbo.

Tožeča stranka je priglasila stroške odgovora na pritožbo.

Tožena stranka je po svojem pooblaščencu vložila pravočasno pritožbo zoper sklep o popravi iz vseh pritožbenih razlogov po I. odstavku 338. člena ZPP in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje, tožeči stranki pa naloži v poplačilo pritožbene stroške tožene stranke v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

Pritožba meni, da izpodbijani sklep nikakor ni šteti kot sklep o popravi skladno z določbo člena 328 ZPP, saj je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom dodalo v že izdano sodbo odločitev o zadevi, o kateri s prvotno sodbo ni odločalo. V skladu z določbo člena 328 ZPP lahko sodišče v sodbi popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, ne more pa s takim sklepom odločati o zadevi, o kateri s popravljeno sodbo ni bilo odločeno. Pritožba meni, da bi sodišče lahko izdalo le dopolnilno sodbo in je izpodbijani sklep nezakonit, poleg tega pa ne vsebuje nobene obrazložitve.

Tožena stranka je priglasila stroške pritožbe.

Pritožbi sta utemeljeni.

O pritožbi tožene stranke zoper sodbo na podlagi pripoznave

Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave izdalo skladno z določbo člena 453.a ZPP ki za spore majhne vrednosti, kot je nesporno obravnavani, določa, da se v primeru, če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, šteje da pripoznava tožbeni zahtevek in sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena tega zakona. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijano sodbo iz razloga, ker je štelo, da tožena stranka odgovor na tožbo ni vložila in pri tem upoštevalo določbo II. odstavka 108. člena ZPP o zavrženju nepopolnih vlog, če vlogo za stranko vloži odvetnik. Tožena stranka je sicer vložila pravočasni odgovor na tožbo (tožba ji je bila vročena dne 2.9.2009, odgovor je vložen 8.9.2009, kar je skladno z določbo I. odstavka člena 452 ZPP, ki določa, da v postopkih v sporih majhne vrednosti znaša rok za odgovor na tožbo osem dni), vendar je sodišče prve stopnje štelo, da pooblastilo, kot ga je predložil odvetnik tožene stranke, ni dal zakoniti zastopnik tožene stranke, ker je na pooblastilu naveden kot zakoniti zastopnik tisti, ki mu je pooblastilo za zastopanje tožene stranke prenehalo že 17.3.2008 ter je štelo posledično,da je odgovor na tožbo nepopoln. Ker pa ga je vložil odvetnik, se takšna vloga ne vrača v popravo in nastopila je domneva, da sploh ni bil vložen.

Pritožbeno je sporno, če je pooblastilo res nepopolno, saj pritožba meni, da temu ni tako.

Pritožbeno sodišče sicer zavrača vse pritožbene trditve o tem, da bi moralo sodišče prve stopnje, če je štelo pooblastilo za nepopolno, najprej s sklepom zavreči sporno vlogo, saj gre v obravnavanem primeru za vlogo, ki je odgovor na tožbo, na katerega so po citiranih določbah ZPP vezane posebne posledice, to je v sporih majhne vrednosti izdaja sodbe na podlagi pripoznave, ker zaradi nepopolnosti odgovora na tožbo, vloženega po odvetniku, po zakonu samem nastopi pravna domneva, da sploh ni vložen in tako ni kaj zavreči, sodišče le v razlogih sodbe ugotovi, zakaj so nastopili pogoji za izdajo sodbe v posledici izostanka odgovora na tožbo. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče odgovor na tožbo, vložen po odvetniku, če je menilo, da pooblastilo ni popolno, šteti kot vlogo tožene stranke, saj za takšno ravnanje ni podlage v veljavnem procesnem zakonu, ki je z določbo II. odstavka 108. člena ZPP določil sankcije za nepopolne vloge, vložene po odvetniku, ker v nasprotnem, če bi obveljalo stališče pritožbe, te določbe ne bi bilo mogoče nikoli uporabiti, kar pa ni njen namen.

Pritožbeno sodišče pa soglaša s pritožbo, kolikor meni, da je sodišče prve stopnje zmotno presojalo popolnost in pravilnost pooblastila, ki ga je k odgovoru na tožbo priložil odvetnik. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pooblastilo odvetniku „dal“ direktor tožene stranke in pri tem kot odločilno štelo, da je kot zakoniti zastopnik tožene stranke naveden tisti, ki mu je ta status prenehal 17.3.2008, pooblastilo pa nosi datum 4.9.2009 (listina ... v spisu), vendar je po stališču pritožbenega sodišča takšen zaključek sodišča prve stopnje v nasprotju z veljavnimi določbami ZPP, ki določajo vsebino pooblastila, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Sodišče prve stopnje bi bilo dolžno v zvezi z opredeljevanjem ali je pooblastilo veljavno izhajati iz določbe člena 97 ZPP, ki določa način, kako se da pooblastilo in določba glasi:

Stranka da pooblastilo pisno.

Stranka, ki ne zna pisati ali se ne more podpisati, pritisne na pisno pooblastilo namesto podpisa odtis kazalca. Če se da v takem primeru pooblastilo osebi, ki ni odvetnik, morata biti navzoči dve priči, ki se na pooblastilu podpišeta.

Če sodišče dvomi o pristnosti pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj se predloži overjeno pooblastilo. Zoper ta sklep ni pritožbe.

Citirana določba ZPP zahteva za veljavnost in popolnost pooblastila, da je pisno in da je podpisano, poleg tega pa mora biti skladno z določbo člena 94 ZPP določen obseg pooblastila.

Za pravdne stranke, ki so pravne osebe, ZPP ne predpisuje nobene posebne vsebine pooblastila, kar je po mnenju pritožbenega sodišča razlagati tako, da je pooblastilo, ki ga daje pravna oseba kot pravdna stranka, veljavno in popolno, če iz njega izhaja, da ga daje pravna oseba, ki je stranka v postopku in da je to pooblastilo podpisano. Kdo je tisti, ki za pravno osebo, ki je gospodarska družba, lahko podpisuje pooblastilo, izhaja iz določb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Tako določba člena 32 (zastopanje družbe)ZGD-1 glasi:

Družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe na podlagi zakona (zakoniti zastopnik).

Zastopnik lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam.

Obseg pravne sposobnosti pa določa člen 4 ZGD-1, ki glasi:

Vse družbe, razen tihe družbe, so pravne osebe.

Družbe kot pravne osebe so lahko lastniki premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo in so tožene.

Sodišče prve stopnje je tako glede veljavnosti pooblastila, kot ga je predložil odvetnik tožene stranke, po mnenju pritožbenega sodišča moralo in smelo ugotavljati le, če je pooblastilo izdano s strani tožene stranke, kar izhaja iz žiga na pooblastilu in če je podpisano, kar je in ko je temu tako, bi moralo šteti, da je pooblastilo veljavno, četudi je na njem navedeno, da zastopa toženo stranko tisti, za katerega je ugotovilo, da v času podpisa pooblastila ni bil več zakoniti zastopnik.

Prav ima torej pritožba, ko meni, da bi sodišče prve stopnje v situaciji, ko je podpis na pooblastilu tudi po mnenju pritožbenega sodišča povsem čitljiv, tako da je jasno, da ga ni podpisal tisti, ki je naveden na pooblastilu kot direktor, v dvomu glede pristnosti pisnega pooblastila, smelo odrediti le, naj se predloži overjeno pooblastilo.

Po mnenju pritožbenega sodišča je namreč v primeru, ko pooblastitelj z nečitljivim podpisom podaja upravičenje za zastopanje pooblaščencu, potrebno navesti tudi ime in priimek ter funkcijo podpisnika pooblastila, s čimer se zagotovi preverljivost podpisnikove upravičenosti za dajanje pooblastil pooblaščencem. Samo v danem primeru je potrebno dodatno navesti ime in priimek pooblastitelja. V konkretnem primeru pa je ta preverljivost imena in priimka ter funkcije podpisnika bila podana že s podpisom pooblastitelja „S. K.“ Iz navedenega podpisa jasno izhaja, da gre za podpis osebe, ki je tudi v sodnem registru vpisana kot zakoniti zastopnik tožene stranke, tj. S. K., za katerega je že sodišče prve stopnje navedlo, da je v času izdaje pooblastila zakoniti zastopnik tožene stranke. V obravnavanem primeru torej, ko je iz lastnoročnega podpisa očitno razvidno, kdo je podpisnik, je s tem zagotovljena nedvoumna identifikacija podpisnika in ni potrebno dodatno navajanje še imena in priimka ter funkcije podpisnika pooblastila.

Tako je po povedanem utemeljeno pritožbeno sklicevanje, da je pooblastilo tožene stranke veljavno, ker je očitno, da pooblastila ni podpisal tisti, ki je sicer naveden na pooblastilu kot direktor tožene stranke

Pooblastilo dano pooblaščencu tožene stranke je tako popolno, kljub temu, da je kot zakoniti zastopnik pooblastitelja z velikimi tiskanimi črkami naveden kot direktor, tisti ki to ni bil več, saj vendarle iz pooblastiteljevega podpisa izhaja, da je pooblastilo podpisala oseba, ki je upravičena za zastopanje tožene stranke.

Ob obrazloženem se je pritožba izkazala za utemeljeno, saj je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da pooblastilo odvetnika tožene stranke ni veljavno in je posledično nezakonito štelo, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo v sporu majhne vrednosti ter je v nasprotju z določbami pravdnega postopka izdalo izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave, s čimer je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po tč. 7 drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ker je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo že iz navedenega razloga, mu ostalih pritožbenih razlogov ni bilo treba preizkušati.

Pritožbeno sodišče navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede na naravo kršitve ne more odpraviti samo, saj mora sodišče prve stopnje izpeljati še ves postopek na prvi stopnji, ki ni bil izveden iz razloga napačne uporabe določb zakona o pravdnem postopku, zato je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje (določba člena 354/I ZPP).

Ker je sodišče ugodilo pritožbi zoper sodbo, je posledično ugodilo tudi pritožbi v delu, kolikor se izpodbija izrek o stroških postopka (določba člena 163/IV ZPP), pri čemer ima pritožba prav, da je sodišče prve stopnje odločilo o stroških postopka v nasprotju z določbama člena 163/I in II ZPP, ker tožeča stranka v tožbi stroškov postopka ni priglasila in ni imelo ustreznega predloga za odmero stroškov.

Odločitev o pritožbenih stroških pravdnih strank se pridrži za končno odločitev (določba člena 165/III ZPP).

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje predvsem odloči, ali je tožeča stranka ob vložitvi tožbe uveljavljala izpodbojni tožbeni zahtevek skladno z veljavnimi predpisi in naj odloči ali je s podrednim tožbenim zahtevkom res samo popravila prvotni ugotovitveni tožbeni zahtevek ter ni spremenila tožbe in če temu ni tako ali je sprememba tožbe vložena v okviru prekluzivnega roka po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

O pritožbi tožene stranke zoper sklep o popravi

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih razlogov, kot jih uveljavlja tožena stranka (določba člena 350/II ZPP), po uradni dolžnosti pazilo na morebitne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14 točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava in takšnih kršitev ni zaznalo.

Pritožba tožene stranke pa je utemeljena, kolikor sodišču prve stopnje očita, da je izpodbijani sklep o popravi nezakonit, saj je sodišče prve stopnje tudi po mnenju pritožbenega sodišča, izdalo ta sklep v nasprotju z določbo člena 328 ZPP, ki dopušča izdajo sklepa o popravi le, če gre za popravo napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Za kaj takega pri izpodbijanem sklepu ne gre, saj je sodišče prve stopnje z njim odločilo o delu tožbenega zahtevka, ki predstavlja del glavničnega zahtevka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, kar pa ne predstavlja očitne pisne pomote. Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu zmotno navaja, da je izpadel le obrestni del zahtevka od zneska 277,85 EUR, saj v izreku sodbe sploh ni naveden niti ta glavnični znesek in seveda tudi ne obrestni del od tega glavničnega zneska in ko je temu tako, pritožbeno sodišče meni, da takšne opustitve ni mogoče popravljati s sklepom o popravi, temveč le z dopolnitvijo sodbe. Glede tega pa seveda mora obstajati določen in pravočasni predlog stranke (določba člena 325 ZPP).

Pritožbeno sodišče je glede na navedeno nezakoniti izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje (določba tč. 3 člena 365 ZPP v zvezi z določbo člena 366/I ZPP v zvezi z določbo člena 354/I ZPP), ker pritožbeno sodišče ugotovljene bistvene kršitve ne more odpraviti samo, saj je sodišče prve stopnje pristojno za odločanje o utemeljenosti predloga za popravo sodbe, ki ga poda stranka, pritožbeno sodišče pa ni moglo spregledati niti svoje odločitve, da je na pritožbo tožene stranke v celoti razveljavilo sodbo, ki se je z izpodbijanim sklepom popravljala in zadevo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje, ki bo moralo v ponovljenem postopku v celoti nanovo odločiti o sporni zadevi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev (določba člena 165/III ZPP).