VSL sklep II Cp 4052/2010

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Zemljiškoknjižno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor udeleženca in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega referenta Dn. št. 870/2010 z dne 6. 7. 2010, s katerim je pri nepremičninah parc. št. 188/1, 188/2 in 188/3 k.o. Ž. (1) dovolil vknjižbo lastninske pravice v korist predlagateljice.

Udeleženka v pritožbi navaja, da je bila vknjižba opravljena v nasprotju z veljavnimi predpisi. Za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja ne zadošča sporazum med občinama in priložena lokacijska informacija, saj je potrebna pogodba. Nepremičnine so bile na dan uveljavitve Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (2) last RS (3), ne glede na to, da vpis lastninske pravice v korist nasprotne udeleženke ni bil izveden. Na podlagi 16.a člena ZSKZ bi predlagateljica morala urediti razmerja z RS ali s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot upravljavcem nepremičnin. Nepremičnine so bile olastninjene že pred uveljavitvijo Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (4), zato navedeni zakon ne more predstavljati pravne podlage za vknjižbo lastninske pravice v korist občine.

Pritožba ni utemeljena.

Iz priložene listinske dokumentacije izhaja, da je imela predlagateljica na nepremičninah pravico uporabe pred spornim vpisom, da sta Občina Cerknica in Občina Loška dolina, ki je bila ustanovljena na območju bivše Občine Cerknice na podlagi sporazuma (5) in izjave z dne 11. 9. 2009 (6) prenesli nepremičnine v last predlagateljice. Iz potrdila o statusu zemljišča (7) izhaja, da so nepremičnine na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Cerknica na dan 20. 7. 2004 opredeljene kot nezazidano stavbno zemljišče. Na podlagi 16.a člena ZSKZ nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila s prostorskimi sestavinami občinskega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do 1990 in s prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 namenjena za graditev objektov in so bila do 10. marca 1993 družbena lastnina, in zemljišča, ki jih je občina s sprejemom sprememb in dopolnitev navedenih prostorskih sestavin občinskih planov, usklajenih z obveznimi republiškimi izhodišči, do 20. julija 2004, namenila za graditev objektov in so bila do 10. marca 1993 družbena lastnina, se na neodplačen način prenesejo v last občine, na območju katere ležijo.

Podlaga za vpis lastninske pravice na predlagateljico na nepremičninah ni 5. člen ZLNDL, čeprav je na nepremičninah imela predlagateljica pravico uporabe, saj je treba upoštevati ZSKZ. Ker pa je bila pravica uporabe na nepremičninah vpisana na predlagateljico in ker je predlagateljica predložila potrdila, iz katerih izhaja, da nepremičnine predstavljajo del nezazidanega stavbnega zemljišča kot je opredeljen v 16.a členu ZSKZ, je predlagateljica že na podlagi samega zakona (ZSKZ) pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, saj je z listinami izkazala zakonska upravičenja za vpis lastninske pravice. RS ni bila vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin oziroma ni imela vpisane pravice uporabe, zato ni potreben sporazum ali pogodba, na podlagi katere bi predlagateljica in udeleženka uredili morebitna sporna razmerja. Udeleženka tudi ne ugovarja veljavnosti priloženim listinam, s katerimi predlagateljica izkazuje obstoj zakonskih predpostavk za vpis lastninske pravice po ZSKZ. V kolikor pa se bodo izkazala navedena dejstva kot sporna in se bo izkazalo, da je vknjižba lastninske pravice na predlagateljico iz materialnopravnega razloga neveljavna, ker so bile zaradi takšne vknjižbe kršene pravice udeleženke na nepremičninah, v takšnem primeru bo udeleženka na podlagi izbrisne tožbe lahko zahtevala ugotovitev neveljavnost vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja ter nato vpis lastninske pravice na nepremičninah.

Sklenitev pogodbe in sporazuma se veže na postopek med zavezancem na izročitev nepremičnine, ki je imel kmetijsko zemljišče v upravljanju na eni strani ter na drugi strani upravičencema RS in občino, ki se na podlagi takšne pogodbe lahko vpišeta kot lastnici nepremičnin v zemljiško knjigo. Za prenos kmetijskih zemljišč se smiselno uporabljata Navodilo o izvedbi prenosa kmetijskih zemljišč od družbenih pravnih oseb, ki niso kmetijske organizacije, v kmetijski zemljiški sklad (9) in Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS oziroma na občine (10), ki pa ne določata (kakor tudi ne ZSKZ) posebnega sporazuma med RS in občino, saj že zakon določa na podlagi katerih pogojev pridobi lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih RS in na podlagi katerih občina (16.a člen ZSKZ (11)).

Ker pritožbeni razlogi niso bili utemeljeni in ker sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi, je pritožbeno sodišče odredilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) V nadaljevanju nepremičnine.

(2) V nadaljevanju ZSKZ.

(3) V nadaljevanju RS.

(4) V nadaljevanju ZLNDL.

(5) Glej Ur. l. RS, št. 30/2000.

(6) Glej prilogo A2.

(7) Glej prilogo A1.

(8) Glej Ur. l.RS, št. 51/96

(9) Ur. l. SRS, št. 15/79

(10) Ur. l. RS, št. 32/93.

(11) Ur. l. RS, št. 56/2010.