VSRS Sklep X Ips 517/2009

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.
II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločitev.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentke) zoper 1. točko izreka odločbe tožene stranke z dne 15. 4. 2009, s katero je bila odpravljena 3. točka izreka odločbe Upravne enote Ljubljana z dne 27. 2. 2009, ter nadomeščena tako, da se upravičencu do denacionalizacije ... za tam navedeno podržavljeno premoženje določi odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe v višini 38.974,32 DEM s pripadajočimi obrestmi od 1. 7. 1996 dalje.

2V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je upravni organ glede na nesporno ugotovljeno stanje podržavljenih nepremičnin pri ugotovitvi njihove vrednosti pravilno uporabil določbe podzakonskih aktov, na katere je vezan. Za revidentko sporne določbe Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (v nadaljevanju: Navodilo) pa po presoji sodišča niso v neskladju z Zakonom o denacionalizaciji - ZDen, slednji pa v določbah 44. in 85. člena ni v neskladju z Ustavo RS. Ustavnost te ureditve je presojalo Ustavno sodišče v številnih odločbah in ugotovilo, da v delu, ki se nanaša na vrednotenje podržavljenega premoženja ob podržavljenju in ob vračanju ZDen oziroma na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi niso v neskladju z ustavo oziroma zakonom.

3Revidentka dovoljenost revizije uveljavlja iz vseh razlogov iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revizijo vlaga zaradi napačne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka. Temeljni očitek je, da mora biti tudi pri odškodnini v obliki obveznic ves čas zagotovljena enaka obravnava upravičencev glede na sprejeto zakonsko ureditev. Odškodnina za podržavljeno premoženje ne more predstavljati zgolj simbolične odmene, dosegati mora najmanj 30 % tržne vrednosti in upravičenci morajo biti izenačeni, ne glede na časovno obdobje, v katerem prejmejo odškodnino. Sklicevanje prvostopenjskega sodišča na obresti, ki ji pripadajo, nima nobene povezave z navedenim. Odločbe Ustavnega sodišča, ki jih sodišče prve stopnje navaja, ne podajajo odgovorov na njene očitke, pa tudi sicer prvostopno sodišče nanje ni odgovorilo. Primerjava odškodnine s tržnimi cenami nepremičnin pa pokaže, da so sedanje tržne cene višje kar za 300 % od tržnih cen v času uveljavitve ZDen za prostore in za več kot 2.100 % za zemljišča. Neenakopraven položaj je torej več kot očiten. Zato gre pri taki uporabi in razlagi zakona za neustavnost določbe prvega odstavka 44. člena ZDen, ker gre za poseg v zasebno lastnino in s tem za kršitev 30. člena Ustave RS.

4Tožena stranka je v odgovoru na revizijo navedla le, da vztraja pri svoji odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve, in predlaga, da se revizija kot neutemeljena zavrne.

5Stranka z interesom X. je v odgovoru na revizijo navedla, da po njenem mnenju ta ni dovoljena, saj revidentka ne uveljavlja revizijskega razloga napačne uporabe materialnega prava, pač pa zastavlja vprašanje nezakonitosti in neustavnosti predpisov, ki po njenem mnenju ne omogočajo določitve odškodnine v polni oziroma tržni vrednosti, kar pa ni razlog za revizijo, zato predlaga zavrženje revizije kot nedovoljene.

6Revizija je utemeljena.

7Revizija je dovoljena na podlagi določbe 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Za revidentko je namreč sporna nepriznana odškodnina v znesku 52.617,00 EUR oziroma 31.570,00 EUR in torej vrednost izpodbijanega dokončnega upravnega akta presega 20.000 EUR.

8Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Vloži se lahko le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

9V obravnavani zadevi je za revidentko sporna višina odškodnine v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe, d. d., za podržavljene nepremičnine, glede katerih je bilo ugotovljeno, da njihovo vračilo upravičencu v naravi ni možno.

10ZDen v prvem odstavku 44. člena določa temeljno načelo za določanje odškodnin, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju sedanje vrednosti. V tretjem odstavku 44. člena pa napotuje na podzakonske akte, ki pa seveda ne morejo posegati v bistvo osnovnega kriterija – upoštevanja sedanje vrednosti. Tako je bil na podlagi tretjega odstavka 44. člena izdan Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (v nadaljevanju: Odlok) in na podlagi 85. člena ZDen Navodilo. Izhodiščna vrednost zemljišč je določena v 4. členu Odloka v znesku 3,94 DEM/m2, v 5. členu pa je določeno prilagajanje izhodiščne vrednosti. Pristojnemu ministrstvu je namreč naloženo, da tekoče spremlja tržne cene kmetijskih zemljišč in gozdov v Republiki Sloveniji in če ugotovi, da je razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po tem odloku, višja od 10 %, določi novo izhodiščno vrednost zemljišča, tako da za ugotovljen odstotek razlike spremeni izhodiščno vrednost.

11Ne da bi se opredeljevalo do zatrjevanega porasta cen, kot ga navaja revizija, pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena. Če so tržne cene res porasle preko deleža iz drugega odstavka 5. člena Odloka, potem izhodiščne vrednosti iz 4. člena Odloka ni več mogoče uporabiti, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen. V takem primeru bo moralo sodišče prve stopnje sedanjo vrednost ugotavljati na drugačen način. Tožena stranka pa v odgovoru na tožbo in odgovoru na revizijo na ugovor glede porasta cen oziroma neusklajenosti odškodnin za podržavljeno premoženje ni odgovorila in ni ponudila nasprotnih argumentov.

12Glede na navedeno je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 94. člena ZUS-1).

13Odločitev o revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.