UPRS sodba I U 1951/2009

Tožba se zavrne.
Stroškovni zahtevek tožeče stranke se zavrne.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (prvostopni organ) je z izpodbijano odločbo odpravila odločbo št. 321-22-60968-2006-25 z dne 20. 12. 2006 (v 1. točki izreka) ter odločila, da se ugodi tožnikovim zahtevkom za naslednje ukrepe: silažna koruza – neposredna plačila na površino v znesku 17.400,20 EUR z znižanjem 1 % v višini 174 EUR, njiva v prahi – obvezna praha v znesku 1738,13 EUR z znižanjem 1 % v znesku 17,38 EUR, njiva v prahi – prostovoljna praha v znesku 1738,13 EUR z znižanjem za 1 % v znesku 17,38 EUR, izravnalna plačila za OMD v znesku 35.277 EUR z znižanjem 20 % v znesku 7055,39 EUR, sonaravna reja domačih živali v znesku 12.951,12 EUR z znižanjem 20 % v znesku 2590,22 EUR, reja domačih živali v osrednjih območjih velikih zveri v znesku 2503,48 EUR z znižanjem 20 % v znesku 500,70 EUR, dodatek za ostala zavarovana območja v znesku 767,40 EUR z znižanjem 20 % v znesku 153,48 EUR, ljutomerski kasač, reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali v znesku 600 EUR z znižanjem 20 % v znesku 120 EUR, ljutomerski kasač, dodatek za ostala zavarovana območja v znesku 60 EUR z znižanjem 20 % v znesku 12 EUR, tako da znižanje oz. vračilo znese skupaj 10.640,55 EUR (v 2. točki izreka), da se tožniku izplačilo zniža zaradi obsega kmetijskih zemljišč pod ukrepi SKOP nad 100 ha v višini 2443,09 EUR (v 3. točki izreka), da je tožnik upravičen do zneska 62.394,92 EUR; ker mu je bilo na podlagi odpravljene odločbe z dne 20. 12. 2006 izplačanih 73.035,47 EUR, mora razliko med že izplačanimi ter s to odločbo odobrenimi sredstvi v znesku 10.640,55 EUR vrniti (v 4. točki izreka), navedla, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (v 5. točki izreka), ugotovila, da v postopku izdaje predmetne odločbe ni bilo posebnih stroškov (v 6. točki). Prvostopni organ v obrazložitvi navaja, da je 15. 5. 2006 tožnik vložil vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2006, 30. 12. 2006 pa mu je bila izdana odločba, s katero so mu bila odobrena sredstva v višini 73.035,48 EUR. Na podlagi s strani kmetijske inšpekcije prejetega plačilnega naloga je bilo ugotovljeno, da v postopku izdaje odločbe niso bila znana vsa dejstva, zato je bil dne 21. 6. 2007 izdan sklep o obnovi postopka. V obnovljenem postopku se je na podlagi tožnikove vloge ter dejstev v plačilnem nalogu kmetijske inšpekcije ugotovilo pravilno dejansko stanje, zaradi česar je bilo treba odločbo z dne 20. 12. 2006 odpraviti. Glede zahtevkov iz 2. točke izreka je bilo ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje vseh predpisanih pogojev iz Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 (v nadaljevanju: Uredba/2006), zato so ugodeni zneski iz posameznih zahtevkov znižani. Na podlagi s strani kmetijske inšpekcije prejetega plačilnega naloga je pri tožniku ugotovljena kršitev; tožnik je 17. 1. 2006 v kraju X razvažal gnojevko na kmetijsko zemljišče, prekrito s snežno odejo, ki ni bila zamrznjena; z navedenim dejanjem je kršil 9. člen Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (v nadaljevanju: Uredba o vnosu) in s tem storil prekršek, ki ga opisuje 19. člen navedene uredbe. Prvostopni organ ugotavlja, da tožnik ne kmetuje skladno z Uredbo o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih (v nadaljevanju: Uredba o predpisanih zahtevah), zato se znesek izplačil EKO 0 zniža za 1 %. Tožnik ne kmetuje v skladu z dobro kmetijsko prakso, poglavje 9.2.1.1. Dobra kmetijska praksa pri gnojenju, ki je opredeljeno v Programu razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 – 2006 (v nadaljevanju: PRP 2004-2006), zato se odobreni zneski za izravnalno plačilo OMD oz. odobreni zneski za izplačila podpor za ukrepe SKOP znižajo za 20 %. Skupni obseg kmetijskih površin v rabi, za katere se uveljavlja SKOP ukrepe, je večji od 100 ha, zato se za presežne kmetijske površine znesek neposrednih plačil iz naslova SKOP v skladu s poglavjem 9.3.2.1. PRP 2004 – 2006 zniža za 30 %; odbitek znaša 2443,09 EUR ter se proporcionalno razdeli med vse SKOP ukrepe v 1. točki izreka. Na podlagi te odločbe je tako tožnik upravičen do sredstev v višini 62.394,92 EUR, zato mora razliko do že izplačanih sredstev v višini 73.035,47 EUR v znesku 10.640,55 EUR vrniti.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS pa je z odločbo z dne 30. 9. 2009 zavrnilo pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo prvostopnega organa. V obrazložitvi drugostopni organ pritrjuje odločitvi in razlogom prvostopnega organa. Kot neutemeljene zavrača pritožbene navedbe tožnika, ki se nanašajo na zamudo roka za obnovo postopka in na neobstoj obnovitvenega razloga, s sklicevanjem, da je sklep prvostopnega organa z dne 21. 6. 2007 o dovolitvi in obsegu obnove postopka postal pravnomočen. Navaja, da je bil razlog za znižanje plačil, kot izhaja iz izpodbijane odločbe prvostopnega organa, plačilni nalog z dne 20. 1. 2006; navedeni plačilni nalog, ki se šteje za izdano odločbo o prekršku, je postal pravnomočen 30. 1. 2006, saj zahteva za sodno varstvo ni bila vložena, iz podatkov, ki jih je posredoval tožnik sam, pa je razvidno, da je globo za storjeni prekršek tudi plačal. Na pritožbeni ugovor, da organ ni vezan na ugotovljeno dejansko stanje v postopku ugotovljenega prekrška ter da plačilo globe po izdanem plačilnem nalogu še ne pomeni, da se je tožnik z ugotovljenim dejanskim stanjem tudi strinjal, ter tožnikov predlog, naj drugostopni organ ponovno sam ugotavlja dejansko stanje, drugostopni organ navaja, da obstoj kršitve določbe 1. alineje 1. odstavka 9. člena Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (v nadaljevanju: Uredba o mejnih vrednostih) dne 17. 1. 2006 in posledično tudi ugotovljeno dejansko stanje ob tej kršitvi predstavlja za konkretni upravni postopek identično dejansko stanje; drugostopni organ pri ugotavljanju dejstev ni vezan na ugotovljeno dejansko stanje, ki ga je v končanem postopku ugotovil drug organ. Glede na pritožbene navedbe in dokazovanje, da je bilo dejansko stanje v postopku izdaje plačilnega naloga ugotovljeno nepravilno in nepopolno, je drugostopni organ ponovno ugotavljal dejansko stanje. Ugotavlja, da je inšpektor ob izdaji plačilnega naloga 20. 1. 2006 jasno napisal, da je tožnik kršil 1. alinejo 1. odstavka 9. člena Uredbe o mejnih vrednostih, ter še opisno navedel, da je šlo za razvoz gnojevke na kmetijsko zemljišče, prekrito s snežno odejo, ki ni bila zamrznjena. Iz opisa abstraktnega in konkretnega dejanskega stanu je tako mogoče zaključiti, da je šlo za gnojenje z gnojevko na tleh, prekritih z več kot 10 cm debelo snežno odejo. Drugostopni organ je sledil ugotovitvi inšpektorja, ki je kot pooblaščena uradna oseba za ugotavljanje kršitev Uredbe o mejnih vrednostih usposobljena, da prepozna, da gre za gnojenje z gnojevko in da ugotovi, ali je snežna odeja debelejša od 10 cm, ter drugačnim navedbam tožnika ni pritrdil. Drugostopni organ nadalje navaja, da je podlaga za znižanje neposrednih plačil za 1 % Uredba o predpisanih zahtevah, podlaga za znižanje kmetijsko okoljskih plačil in plačil za OMD (20 %) pa Uredba o plačilih za ukrepe PRP za RS 2004 – 2006 za leto 2006 (v nadaljevanju: Uredba PRP/2006). Drugostopni organ se v obrazložitvi v nadaljevanju sklicuje na Uredbo o predpisanih zahtevah, 3. in 4. člen ter Seznam predpisanih zahtev ravnanja iz Priloge 1; na 30. člen Uredbe/2006, na PRP 2004 – 2006, poglavje 9.2.1. Dobra kmetijska praksa; Uredbo o mejnih vrednostih, 1. odstavek 9. člena; Katalog kršitev in sankcij Uredbe PRP/2006, 6. člen Uredbe o predpisanih zahtevah, 2. odstavek, Prilogi 1 in 2.

Tožnik vlaga tožbo zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega zakona ter bistvenih kršitev pravil postopka. Navaja, da je ob priliki inšpekcijskega pregleda 17. 1. 2006 uradna oseba dejansko stanje ugotovila nepravilno in nepopolno. Tožnik se je v izogib nepotrebnim zapletom in težavam odločil, da bo kazen po izdanem plačilnem nalogu plačal ter je štel, da je zadeva zaključena, saj se ni zavedal, da bo ta plačilni nalog pomenil zanj tako veliko denarno sankcijo. Zanika, da bi kršil določbo po 1. alineji 1. odstavka 9. člena Uredbe o vnosu. Za zaključek, da naj bi bila snežna podlaga na kraju prekrška višja od 10 cm, upravna organa ne ponudita verodostojnega dokaza, ki bi to potrjeval. Sklicevanje na ugotovitve inšpektorja kot pooblaščene uradne osebe za ugotavljanje kršitev ne zadostuje. Tožnik predlaga dokazne predloge zaradi dokazovanja dejstva, da snežna odeja na navedenem kraju navedenega dne ni bila višja od 10 cm. Med kmetovalci je splošno znano dejstvo, da je po kakršnikoli cesti, poti oz. polju, ki jo oz. ga prekriva snežna odeja, višja od 10 cm, vožnja s traktorjem zaradi premajhnega trenja oz. premočnih zdrsov zelo otežkočena, praktično nemogoča pa je vožnja na tako debeli snežni podlagi s traktorjem, ki za seboj vleče približno 9 ton težko cisterno, kot v spornem primeru. Navedeno lahko potrdi tožnik sam, kot tudi njegov sin B.B., kmetijski tehnik, traktorist C.C. in lastnik sosednjih zemljišč D.D. Poleg tega bi inšpektor, ki je dejansko stanje ugotavljal na samem kraju, podatek, ki ga izrecno zahteva 1. alineja 1. odstavka 9. člena navedene uredbe, to je, da je bila snežna odeja debelejša od 10 cm, zagotovo vnesel v sam plačilni nalog, če bi bilo tako dejansko stanje izkazano oz. ugotovljeno. Že v pritožbi je navajal, vendar se drugostopni organ do te navedbe ni opredelil, da je v noči iz 16. na 17. 1. 2006 prišlo do počenja cevi v napajalnikih prve skupine v hlevu, kjer ima tožnik približno 80 glav živine, in da je v hlevu zaradi opisanega dogodka prišlo do poplave, zaradi česar je bilo potrebno iz njega vodo prečrpavati, tožnik pa je bil primoran, da je vodo, kolikor je ni bilo mogoče prečrpati v laguno ob hlevu, prečrpal v cisterno, ki jo je nato izpraznil na polju, kar prav tako lahko potrdijo predlagane priče. Glede na to tožnik trdi, da je bilo v postopku zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Po mnenju tožnika pa je bilo v postopku nepravilno uporabljeno tudi materialno pravo. Upravna organa ne bi mogla ugotovitev pooblaščene uradne osebe povsem nekritično ocenjevati ter se pri odločanju opirati zgolj na plačilni nalog. Tožnik je že v pritožbi navajal, da ni ravnal v nasprotju s PRP 2004 – 2006, vendar se drugostopni organ do te navedbe ni ustrezno opredelil. Navaja, da upoštevanje načel dobre kmetijske prakse pri gnojenju pomeni strokovno utemeljeno uporabo rastlinskih hranil in kako mora kmet ravnati, da je to skladno z Navodilom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 34/2000), Priloga 4 ter ob upoštevanju Nitratne direktive. Dalje navaja, kakšnih vrednosti se v skladu z določbami Uredbe o vnosu ne sme preseči. Drugostopni organ v odločbi ni pojasnil, kateri del PRP 2004 – 2006 naj bi tožnik kršil. Organ se je v zvezi z znižanjem plačil skliceval med drugim na Uredbo PRP/2006, prilogo 6 Katalog kršitev in sankcij, pri tem pa je potrebno upoštevati, da je ta priloga bila objavljena v Uradnem listu dne 5. 5. 2006 kot priloga Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o plačilih za ukrepe PRP 2004 – 2006 za leto 2006 in je začela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu. Zaradi prepovedi kakršnegakoli sankcioniranja dejanja, ki predhodno ni bilo določeno kot prepovedano ter zanj ni bila predpisana sankcija, te priloge v tožnikovem primeru ne bi bilo mogoče uporabiti. Tožnik navedenega v pritožbi ni mogel uveljavljati, saj mu pravna podlaga za izrek sankcije ni bila poznana, ker je prvostopni organ v odločbi ni navajal. Tožnik glede na navedeno meni, da priloga 6 ne more predstavljati neposredne pravne podlage za znižanje plačila, kot izhaja iz izpodbijane odločbe. Strinja se, da je skladno z Navodilom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju ter ob upoštevanju Nitratne direktive potrebno upoštevati določbe Uredbe o vnosu, vendar to ne pomeni, da vsaka morebitna kršitev (pri čemer tožnik vztraja, da kršitve niti ni storil) že lahko rezultira v znižanju plačil, kot to izhaja iz izpodbijane odločbe prvostopnega organa. Tožnik dalje tudi meni, da ni mogoče, da bi lahko kršitev, za katero je predpisana denarna kazen v višini 30.000,00 prej veljavnih SIT pomenila znižanje plačila za znesek preko 10.000,00 EUR, kajti sorazmernosti med domnevno kršitvijo in posledico, ki jo ta povzroči, v tem primeru ni. Zaradi tega je v obravnavanem primeru mogoče govoriti o kršitvi načela pravne države, to je 2. člena Ustave Republike Slovenije. Tožnik se dalje sklicuje tudi na določbo 2. odstavka 14. člena Ustave RS o enakosti vseh pred zakonom ter na 14. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Navaja, da sankcija, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, ni primerna in je očiten poseg v z Ustavo zagotovljene pravice (2., 14., 22. člen, 1. odstavek 74. člena Ustave RS) ter ni proporcionalna koristim, ki bodo zaradi posega nastale. Načelo enakosti pomeni eno od temeljnih ustavnih norm, pomeni pravico posameznika do zagotovitve enakosti pri postavljanju kot pri uporabi prava ter zavezuje zakonodajalca, da pri oblikovanju zakonskih rešitev izhaja iz predpostavke, da so vsi pred zakonom enaki in da s samim zakonom in njegovo uporabo ne morejo biti v različnem položaju; v konkretnem primeru pa sta v povsem enakem položaju nekdo, ki dnevno krši predpise o kmetovanju, in tisti, ki to stori enkrat oziroma dejansko sploh nikoli. Poleg tega v veljavnih predpisih ni podlage za to, da se izrek sankcije v inšpekcijskem postopku že šteje za kršitev pravil. Načelo enakosti pa ne zavezuje samo zakonodajalca, ampak tudi izvršilno in sodno vejo oblasti; gre za enakost v uporabi prava, ki izhaja iz 2. odstavka 14. člena Ustave RS, zlasti na področjih, kjer zakonodajalec dopušča upravnim organom možnost prostega preudarka ali interpretacijo in uporabo nedoločenih pravnih pojmih in na področjih pospeševalne uprave. Tožnik v nadaljevanju zatrjuje tudi kršitev pravil postopka. Sklicuje se na določbe 263. člena ZUP o rokih za obnovo postopka v primeru obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP. Meni, da je bilo dejansko stanje glede tega vprašanja nepopolno ugotovljeno, zaradi česar ga je potrebno dopolniti, da se ugotovi, ali je sklep o obnovi pravilen in zakonit ter ali je zakonit obnovljeni postopek. Tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, s čimer v celoti ostane v veljavi odločba z dne 20. 12. 2006 oziroma podrejeno, naj izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne upravnemu organu v ponovni postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene ter vztraja pri odločitvi iz izpodbijane odločbe ter razlogih, ki izhajajo iz odločb upravnih organov obeh stopenj. V zvezi z očitki, da se drugostopni organ ni opredelil do pritožbene navedbe o poplavi v tožnikovem hlevu v noči iz 16. na 17. 1. 2006 tožena stranka navaja, da je opisano dejansko stanje nerelevantno za odločanje o tožbi v tem upravnem sporu. Dalje navaja, da je iz obrazložitve odločbe organa druge stopnje razvidno, da iz poglavja 9.2.1. Dobra kmetijska praksa PRP 2004-2006 izhaja, da je ena od zahtev, ki se nanašajo na vse ukrepe SKOP in OMD, tudi izvajanje dobre kmetijske prakse, kar pa pomeni tudi upoštevanje Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla; iz navedenega izhaja, da je za pridobitev SKOP in OMD plačil potrebno dosledno upoštevati navedeno uredbo. V zvezi s tožbenim očitkom, da je bil katalog kršitev in sankcij objavljen v Uradnem listu šele 5. 5. 2006 ter uporabljen za izrek sankcije za dejanje, ki je bilo storjeno 17. 1. 2006, tožena stranka navaja, da podatek o objavi kataloga kršitev in sankcij, kot ga navaja tožnik, sicer drži, vendar z navedenim katalogom ni predpisana nobena nova kršitev, temveč so za posamezne kršitve oziroma neizpolnjevanje pogojev za dodelitev sredstev predpisane nižje sankcije, ki so strankam v korist. Pri izpolnjevanju pogojev za dodelitev sredstev za posamezne ukrepe SKOP je potrebno upoštevati tudi to, da gre za dalj časa trajajočo obveznost, ki ni vezana le na posamezno leto; tožnik se je v ukrepe SKOP vključil že v letu 2004, zato je vse predpisane zahteve PRP 2004-2006 dolžan dosledno izvajati celo obdobje trajanja obveznosti; ker je bila kršitev dobre kmetijske prakse ugotovljena v letu 2006, je prvostopni organ navedeno kršitev pravilno upošteval pri odločanju o neposrednih plačilih za kmetijsko-okoljske ukrepe za leto 2006. Tožena stranka prereka tudi tožbene navedbe o kršitvah ustavnih pravic tožniku ter navaja, da sta bila v upravnem postopku upravna organa dolžna postopati po veljavnih predpisih. V zvezi s tožbenimi navedbami o prekoračitvi subjektivnega enomesečnega roka za obnovo postopka pa tožena stranka navaja, da tožnik ni izkoristil pritožbe zoper sklep o obnovi postopka, zato je sklep postal pravnomočen, zaradi česar v obnovljenem postopku ni več mogoče ponovno odločati o tem, ali so obstajali predpisani pogoji za obnovo postopka.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik s tožbo izpodbija odločbo organa prve stopnje, s katero je ta v obnovljenem postopku odpravil svojo odločbo z dne 20. 12. 2006, s katero so bila tožniku za leto 2006 priznana neposredna plačila v skupnem znesku 73.035,48 EUR, in tožniku priznal za to leto neposredna plačila v skupnem znesku le 62.394,92 EUR zaradi znižanj na podlagi določb Uredbe o predpisanih zahtevah in Uredbe PRP/2006 ter mu naložil vračilo zneska 10.640,55 EUR kot razliko med že izplačanim in z izpodbijano odločbo priznanim zneskom plačil. Tožnik meni, da podlage za znižanje plačil ni.

Sodišče se s tožnikom ne strinja. Podlago za znižanje plačil za ukrep OMD in ukrepe SKOP predstavlja določba 3. odstavka 31. člena Uredbe PRP/2006 (Uradni list RS, št. 11/2006, 46/2006) v povezavi s prilogo 6 Katalog kršitev in sankcij (Katalog); v tč. A, 2. odstavek Kataloga je določeno, da če kmetijsko gospodarstvo ne izpolnjuje posamezne zahteve dobre kmetijske prakse, kot je določena v PRP v poglavju 9.2.1 Dobra kmetijska praksa oziroma v Preglednici 41: Kriteriji za kontrolo ukrepov PRP, se plačila za ukrep OMD znižajo za 20 %; v tč. B, 1. odstavek Kataloga pa je določeno, da če kmetijsko gospodarstvo ne izpolnjuje posamezne zahteve dobre kmetijske prakse, kot je določena v PRP v poglavju 9.2.1 Dobra kmetijska praksa oziroma v Preglednici 41: Kriteriji za kontrolo ukrepov PRP, se plačila za vse ukrepe SKOP znižajo za 20 %. Med zahtevami dobre kmetijske prakse v PRP 2004 – 2006 (Uradni list RS, št. 116/04, 45/06) pa je spoštovanje določb Uredbe o vnosu (Uradni list, št. 68/96, 35/01, 29/04) ter Uredbe o mejnih vrednostih (Uradni list RS, št. 84/05); slednja, ki je bila v veljavi v času, ko je bil na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu opravljen inšpekcijski pregled (17. 1. 2006), pa v 9. členu, 1. odstavek, 1. alineja prepoveduje gnojenje z gnojevko (med drugim) na tleh, prekritih z več kot 10 cm debelo snežno odejo in na zamrznjenih tleh. Glede na to je ob ugotovitvi kmetijskega inšpektorja, da je tožnik navedeno določbo kršil, s tem ko je razvažal gnojevko na kmetijskem zemljišču, ki je bilo prekrito s snežno odejo in zamrznjeno (kot izhaja iz plačilnega naloga, izdanega s strani kmetijske inšpekcije, z dne 20. 1. 2006, ki je v spisni dokumentaciji upravnih spisov), in na njegove ugotovitve relevantnih dejstev se je prvostopni organ pri ugotavljanju dejanskega stanja oprl, enako drugostopni, ki je pri tem upošteval tudi, da tožnik zoper plačilni nalog ni vložil zahteve za sodno varstvo ter da je globo plačal, in da je bilo dejansko stanje v prekrškovnem postopku, ki je relevantno tudi za izpodbijano odločitev, ugotovljeno s strani uradne osebe, ki je strokovno usposobljena za ugotavljanje kršitev po predpisih o kmetijstvu, je podlaga za znižanje plačil tožniku za ukrep OMD in ukrepe SKOP za 20 %, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, podana. Neutemeljeno tožnik tudi ugovarja, da prvostopni organ sankcije (znižanja plačil) ne bi mogel opreti na določbe novele Uredbe PRP/2006, ki je bila v uradnem listu objavljena šele 5. 5. 2006. Navedena novela Uredbe PRP/2006 (Uradni list št. 46/2006, z veljavnostjo od 6. 5. 2006) namreč kršenje dobre kmetijske prakse (v 8. členu, ki napotuje na sankcije, določene v Katalogu) sankcionira manj strogo, kot ureditev po Uredbi PRP/2006 (Uradni list RS, št. 11/2006), ki je veljala do novele; po navedeni ureditvi so namreč za upravičence za pridobitev plačil za ukrepe PRP za leto 2006 veljala sploh le kmetijska gospodarstva, ki so izpolnjevala zahteve dobre kmetijske prakse iz PRP (3. člen), razen če so uveljavljala ukrep tehnične pomoči iz 25. člena uredbe (28. člen); to pa pomeni, da jim plačila za ukrepe PRP v primeru ugotovljenih kršitev dobre kmetijske prakse niti niso bila priznana.

Podlaga za znižanje plačil EKO 0 tožniku z izpodbijano odločbo pa je podana v Uredbi o predpisanih zahtevah (Uradni list RS, št. 21/2005), člen 6, odstavek 3, v povezavi s Prilogo 1, ki med zahtevami ravnanja prepoveduje uporabo gnojevke na kmetijskih zemljiščih, ki so (med drugim) zamrznjena ali prekrita z več kot 10 cm debelo snežno odejo, in tako kršitev označi z oceno 10.

Ob navedenih pravnih podlagah je prvostopni organ o znižanju plačil tožniku z izpodbijano odločbo tako pravilno odločil, čeprav se na Uredbo PRP/2006 kot podlago za odločitev izrecno sklicuje šele drugostopni organ v svoji odločbi, kar pa ne more vplivati na zakonitost odločitve prvostopnega organa, glede na to, da je v odločbi navedel vse ostale relevantne pravne podlage ter da je v skladu z določbami citirane uredbe tudi odločil. Določbe o sankcijah za kršitev zahtev Uredbe o predpisanih zahtevah in dobre kmetijske prakse v Uredbi PRP/2006 so jasne ter tožnik brez podlage ugovarja, da vsaka ugotovljena kršitev še ne bi mogla imeti za posledico uveljavitve predpisane sankcije, in s tem v zvezi tudi neutemeljeno zatrjuje, da se mu z izpodbijano odločbo posega v njegove človekove pravice.

Tožnik se po presoji sodišča tudi ne more z uspehom sklicevati na nesorazmernost med težo kršitve, za katero je predpisana globa v višini zgolj 125 EUR, in sankcijo zaradi te kršitve v obliki znižanja plačil, ki v tožnikovem primeru znese skupaj preko 10.000 EUR, kajti sankcija v obliki znižanja plačil za ukrep OMD (20 %) in ukrepe SKOP (20 %) je za upravičence do teh plačil iz stvarno utemeljenih in razumnih razlogov lahko strožja, kot sankcija za prekršek, ki zadene vsakega kršitelja, poleg tega pa je znesek znižanja plačil odvisen od števila in vrste ukrepov kmetijske politike, ki jih je v posameznem letu upravičenec do plačil uveljavljal, in v tožnikovem primeru znaša skupaj preko 10.000 EUR glede na zahtevke za plačila, ki jih v letu 2006 uveljavljal. Sicer pa je po Uredbi/2006 sestavni del zbirne vloge, s katero upravičenci uveljavljajo plačila za ukrepe kmetijske politike v letu 2006, izjava nosilca kmetijskega gospodarstva, da je seznanjen s pogoji za ukrepe, ki jih uveljavlja, ter sankcijami za kršitve, in taka tožnikova izjava se nahaja tudi v spisni dokumentaciji upravnih spisov. Ob povedanem pa tožnik neutemeljeno ugovarja tudi, da je bil za isti prekršek kaznovan trikrat, ne glede na to, da je bil zaradi istega dejanja kaznovan z izrekom globe zaradi prekrška (po Uredbi o mejnih vrednostih) ter da so mu bila kot upravičencu do uveljavljanih plačil le-ta za posamezne uveljavljane ukrepe znižana, vendar vse v skladu s spredaj citiranima uredbama.

Tudi kolikor tožnik ugovarja, da dejansko stanje, na katero upravna organa opirata svoji določitvi, ni bilo pravilno ugotovljeno ter zanika, da bi 17. 1. 2006 razvažal gnojevko, kot tudi, da bi bila tla ob razvozu prekrita z več kot 10 cm debelo snežno odejo, sodišče njegovim ugovorom ne sledi kot utemeljenim. Tako Uredba o predpisanih zahtevah (1. odstavek 6. člena) kot tudi Uredba/2006 (4. odstavek 21. člena, 3. odstavek 30. člena) določata, da agencija pri izvajanju kontrole upošteva tudi ugotovljene nepravilnosti, ki jih posredujejo drugi organi, pristojni za nadzor nad izvajanjem predmetnih predpisov, kmetijska inšpekcija itd. ter da so ti organi dolžni posredovati agenciji pravnomočne odločbe o kršitvah. V obravnavanem primeru pa dejansko stanje, na katerem temeljita odločitvi upravnih organov obeh stopenj, ker gre za identično dejansko stanje, izhaja prav iz dejstev, ugotovljenih v prekrškovnem postopku, ki je bil zaključen s plačilnim nalogom, zoper katerega ni bila vložena zahteva za sodno varstvo ter tako šteje za pravnomočno odločbo o prekršku (2. odstavek 57. člena ZP-1, Uradni list RS, št. 7/2003). Taka odločba šteje za javno listino, za le-to pa velja zakonita domneva o resničnosti tistega, kar potrjuje oziroma določa, ki je sicer izpodbojna, vendar za izpodbijanje tistega, kar se v javni listini določa (odločba), velja, da je mogoče v postopku s pravnimi sredstvi; pravnega sredstva zoper predmetni plačilni nalog (odločbo o prekršku), ki vsebuje ne le pravno opredelitev prekrška, pač pa tudi opis dejanja, s katerim je bil storjen prekršek, pa tožnik ni vložil, kar ni sporno. Zato po presoji sodišča drugostopni organ utemeljeno ni sprejel njegovih navedb o tem, da je bila v cisterni ob razvozu 17. 1. 2006 voda ter da tedaj tudi snežna odeja ni bila debelejša od 10 cm ter njegovega predloga za izvedbo dokazov z zaslišanjem prič kot primernih dokazov za ugotavljanje relevantnega dejanskega stanja, med drugim z utemeljitvijo, ki jo sprejema tudi sodišče, da je dejansko stanje v prekrškovnem postopku ugotavljala pooblaščena uradna oseba, strokovno usposobljena za ugotavljanje kršitev predpisov, katerih izvrševanje nadzira, saj take zahteve za pooblaščeno uradno osebo izhajajo tudi iz zakona (3. odstavek 49. člena ZP-1). Kolikor tožnik v zvezi s tem zatrjuje, da ugotovitvam takih uradnih oseb kljub temu ni mogoče nekritično slediti, saj gre lahko tudi za arbitrarno odločanje, kot naj bi šlo v njegovem primeru, pa sodišče odgovarja, da je ugotovitve prekrškovnega organa, če se z njimi ni strinjal, mogel izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog, česar pa ni storil; tožnikove navedbe razlogov, zakaj zahteve za sodno varstvo ni vložil, namreč zato, ker je menil, da ga po plačilu globe druga sankcija več ne more doleteti, so pri tem pravno nerelevantne. Sodišče še dodaja, da pa sicer za ugotovitev prekrška (po Uredbi o mejnih vrednostih) ter kršitev zahtev Uredbe o predpisanih zahtevah ter dobre kmetijske prakse po Uredbi PRP/2006 zadostuje, da je bila gnojevka uporabljena na kmetijskem zemljišču, ki je zamrznjeno, ugotovitev prav takega dejstva pa iz plačilnega naloga z dne 20. 1. 2006 (tudi) izhaja, in glede česar se tožnik ni niti izrekel, čeprav mu vsebina plačilnega naloga mora biti znana; zato stvari tudi ne spremeni okoliščina, da sta upravna organa obeh stopenj opis dejanja iz plačilnega naloga povzela delno napačno, namreč da je šlo za razvoz gnojevke na kmetijsko zemljišče, prekrito s snežno odejo, ki ni bila zamrznjena.

Ob pravnomočnem sklepu z dne 21. 6. 2007 o obnovi postopka, končanega z odločbo z dne 20. 12. 2006, pa tožnik tudi ne more z uspehom uveljavljati ugovora, da dejansko stanje glede vprašanja, ali je spoštovan rok za obnovo postopka iz 2. odstavka 263. člena ZUP, pred izdajo sklepa ni bilo pravilno ugotovljeno, kot je tožniku pravilno obrazložil že tudi drugostopni organ.

Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US, 62/2010, ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Predlagane glavne obravnave sodišče ni opravilo, saj je zakonitost izpodbijane odločbe moglo preizkusiti na podlagi v upravnem postopku izvedenih dokazov ter ni ugotovilo potrebe po njihovem ponavljanju oziroma dopolnjevanju.

Stroškovni zahtevek tožnika pa je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, kadar sodišče tožbo zavrne, nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.