VSL sodba II Cp 3245/2010

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba v 3. točki potrdi.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 480,00 EUR z obrestmi, ki naj bi predstavljal odškodnino za duševne bolečine v zvezi s tem, ker je s strani tožene stranke dobavljena garderobna omara imela stvarno napako.

Zoper sodbo se tožeča stranka pritožuje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev sodbe. Ne strinja se s tem, da živciranje, razburjenost in vznemirjanje niso dovolj intenzivno omejile življenjske sposobnosti toženke. To tožnica dokazuje z artritisom. Sodišče ne navede, da ne verjame izpovedbi tožeče stranke, da ima revmatični artritis. Zdravstveno stanje se je poslabšalo v taki meri, da je morala začeti jemati biološka zdravila. Intenziteta razburjenosti živciranja in vznemirjanja zadostuje intenziteti omejitve življenjskih aktivnosti. Bolniki z artritisom bolečine doživljajo zelo intenzivno.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje nima nobenih pomislekov zoper odločitev sodišča prve stopnje. Odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za nepremoženjsko škodo je tako pravilna. Tožeča stranka v konkretnem primeru nima pravice zahtevati nepremoženjske škode, kajti slednja ne spada med škode, ki jih predvideva 2. odstavek 468. člena Obligacijskega zakonika – OZ, ki obravnava pravice kupca v zvezi z odgovornostjo za stvarne napake. Škoda zaradi stvarne napake je lahko neposredna škoda, torej škoda na stvari sami; škoda zaradi zaupanja, torej škoda, ki je posledica premoženjskih razpolaganj kupca, opravljenih na podlagi zaupanja, da stvar, ki mu jo je izročil prodajalec nima napak; in refleksna škoda, škoda na drugih pravnih dobrinah in ne na kupljeni stvari. V vseh treh primerih pa gre za premoženjsko škodo (2. odstavek 468. člena OZ, 1. odstavek 243. člena OZ, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba Ljubljana 2004, komentar k 468. členu OZ dr. Nine Plavšak, stran 162 do 178).

Glede nepremoženjske škode po splošni določbi 179. člena OZ pa tožeča stranka ni ne trdila ne dokazala škodnega dogodka, ki bi pomenil protipravno ravnanje tožene stranke in s tem njeno odgovornost za nepremoženjsko škodo (člen 131/1 OZ in člen 179/1 OZ). Če pa bi bila ta dokazana, pa se sodišče druge stopnje strinja z izpodbijano sodbo, da bi tožnici taka odškodnina šla le, če bi šlo za trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti.

Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sodbo potrditi po 353. členu ZPP.