VSRS Sodba VIII Ips 192/2009

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za odpravo odločbe tožene stranke z dne 13. 12. 2006 ter odpis obveznosti iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje v času od 1. 10. 1999 do 30. 9. 2005. Pri odločitvi se je oprlo predvsem na Pravilnik o odlogu, delnem oziroma celotnem odpisu ali obročnem odplačilu dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje (Ur. l. RS, št. 127/2003 – v nadaljevanju Pravilnik) in presodilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za odpis dolga v skladu s 5. členom Pravilnika. Ugotovilo je, da se po tretji alineji 5. člena Pravilnika socialna ogroženost zavarovanca in družinskih članov ugotavlja na podlagi odločbe centra za socialno delo o dodelitvi socialne pomoči, ki mora veljati v času vložitve vloge, itd. Tožnik v času vloge za odpis dolga (to je 7. 9. 2005) ni bil prejemnik denarne socialne pomoči, kar med strankama tudi ni bilo sporno.

2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Enako kot sodišče prve stopnje se je oprlo na določbo 5. člena Pravilnika. Dodatno je obrazložilo, da tožnik v bistvu niti ni uveljavljal delnega odpisa dolga v skladu s 3. in 4. členom Pravilnika, sicer pa tudi v tem primeru ni bilo pogojev za delni odpis.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na določbo 5. člena Pravilnika, pri čemer priznava, da toženi stranki res ni predložil potrdila centra za socialno delo. Takšno potrdilo je pridobil šele leta 2008. Do 30. 9. 2005 je imel tožnik status rednega študenta in je bil obvezno zdravstveno zavarovan, v tem času pa ga je preživljala mati, zato tudi ni zaprosil za socialno pomoč. V času od 1. 10. 1999 do 30. 9. 2005 je bil registriran tudi kot samostojni podjetnik, vendar mu je dejavnost prinašala izgubo, zaradi česar ni mogel plačevati prispevkov za obvezno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Huda prometna nesreča julija 2005 mu je onemogočila nadaljevanje opravljanja dejavnosti in prekinila opravljanje študijskih obveznosti. Tožena stranka in sodišči nista upoštevali možnosti delnega odpisa dolga po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika, čeprav je vse navedeno upošteval Davčni urad Ljubljana, ki je z odločbo s 6. 6. 2006 tožniku odpisal dolg iz naslova prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in upošteval njegove težave z zdravjem. Odločba, ki jo izpodbija, predstavlja tipičen primer formalizma pri pravnem odločanju, ki ni sprejemljivo.

4Revizija ni utemeljena.

5Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj. in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 4/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

6Revident ne uveljavlja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi česar revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni moglo in smelo upoštevati.

7Peti člen Pravilnika v povezavi s 60. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/92 in nadalj.) določa možnost odpisa dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje v primerih zastaranja (če je pravica do izterjave zastarala – prva alineja), neizterljivosti (in sicer se prispevki štejejo za neizterljive, če je zavezanec umrl in ni zapustil premičnega niti nepremičnega premoženja, iz katerega bi se mogli prispevki izterjati, če ne gre za obveznost, ki se prenese na pravne naslednike – druga alineja) in v primeru socialne ogroženosti zavezanca in družinskih članov, ugotovljene na podlagi odločbe centra za socialno delo o dodelitvi socialne pomoči, ki mora biti veljavna v času vložitve vloge, pod pogojem, da dohodek na družinskega člana ne presega zneska bruto zajamčene plače v času reševanja vloge (tretja alineja). Tako kot sta pravilno ugotovili že sodišči druge in prve stopnje pri tožniku ni podana nobena od teh podlag. V času vložitve vloge za odpis dolga za obvezno zdravstveno zavarovanje tožnik tudi ni razpolagal z odločbo centra za socialno delo o dodelitvi socialne pomoči. Kasnejša odločba se glede na citirano določbo Pravilnika ne upošteva.

8Tožnik se tudi neutemeljeno sklicuje na možnost delnega odpisa dolga. Prvič zato, ker tega v postopku pred dokončno odločbo tožene stranke z dne 13. 12. 2006 sploh ni uveljavljal, drugič pa zato, ker je možno po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika ob upoštevanju kriterijev iz drugega odstavka istega člena zavezancem dolg delno odpisati le pod pogojem, da predhodno v enkratnem znesku poravnajo preostali del dolga, česar pa tožnik niti ne zatrjuje niti ne uveljavlja.

9Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.