VSRS Sklep IX R 5/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Z izpodbijanim sklepom je predsednica Višjega delovnega in socialnega sodišča zavrnila zahtevo tožene stranke za izločitev višjega sodnika svetnika B. V. kot sodnika poročevalca v predmetni sporni zadevi.

2Zoper sklep se pritožuje tožena stranka in uveljavlja „vse pritožbene razloge“. Navaja, da izločitve sodnika ni predlagala zgolj zaradi nestrinjanja z njegovimi pravnimi zaključki v prvem pritožbenem postopku. Tudi ne gre za nestrinjanje s procesnim vodstvom ali manjše procesne kršitve. Gre za sklicevanje na odvzem pravice do pravnega sredstva in prikrajšanje za sodno varstvo, do katerih je že prišlo v prvem pritožbenem postopku oziroma bo do njih prišlo v njegovi posledici. V ponovljenem postopku tega ne bo mogoče uveljavljati. V prvem pritožbenem postopku je sodišče prvostopno sodbo sicer razveljavilo, v obrazložitvi pa jo je po temelju potrdilo. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku v celoti sledilo zaključkom glede utemeljenosti zahtevka in dokaznim zaključkom, ki jih je samo, brez obravnave, sprejelo višje sodišče. S tem je bila toženi stranki odvzeta možnost, da bi zoper neizdano vmesno sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo in s tem kršena tudi ustavna pravica do sodnega varstva in do pravnega sredstva. V ponovljenem postopku je vrednost ugodilnega dela padla pod mejo za dopustnost neposredne revizije.

3Pritožba ni utemeljena.

4Vrhovno sodišče se strinja ugotovitvami in zaključki predsednice višjega sodišča. Dejstvo, da je višji sodnik v tej zadevi že sodeloval pri odločanju na drugi stopnji, pri čemer je bila odločba razveljavljena in vrnjena v ponovno odločanje, ne more biti razlog za izločitev (glej na primer že sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. IX R 7/2004 z dne 17.2.2004, in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Cp 10/2002 z dne 19.12.2002). Razveljavljena zadeva se praviloma dodeli istemu sodniku poročevalcu (drugi odstavek 163. člena Sodnega reda; Uradni list Republike Slovenije, št. 19/94 in nasl.). Če v predmetni zadevi niso bili podani razlogi, da se zadeva dodeli drugemu sodniku poročevalcu (na primer daljša odsotnost sodnika; začasna ustavitev dodeljevanja zadev sodniku ali podobno), je opravljena dodelitev razveljavljene zadeve povsem pravilna in korektna. Prav tako ne more biti razlog za izločitev pravno stališče, ki ga je višji sodnik zavzel pri opravljanju sodniške funkcije v dosedanjem teku postopka (glej na primer sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. IX R 7/2004 z dne 17.2.2004). Tožena stranka tudi ni konkretno pojasnila, še manj pa izkazala, zakaj naj bi bil višji sodnik zainteresiran za izid spora oziroma v čem naj bi se kazala njegova naklonjenost tožeči stranki, oziroma katere so tiste okoliščine, ki bi vzbujale dvom v sodnikovo nepristranskost.

5Toženčeva pritožbena razglabljanja o storjenih procesnih kršitvah v dosedanjem postopku ter o njegovih procesnopravnih možnostih v postopku s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje in z morebitnimi izrednimi pravnimi sredstvi v nadaljevanju postopka so odvečna, saj je obravnavanje teh vprašanj pridržano za še odprt postopek odločanja o glavni stvari in se zato z njimi ni mogoče hkrati ukvarjati v (vzporednem) postopku odločanja o zahtevi stranke za izločitev sodnika oziroma sodnice. Nosilni razlogi za izpodbijano odločitev o zavrnitvi toženčeve zahteve za izločitev sodnika po 6. točki 70. člena ZPP so, da toženec v predlogu ni navedel nobene okoliščine, ki bi dokazovala sodnikovo povezavo s spornim predmetom ali stranko, niti okoliščine, ki bi zasejala upravičen dvom, da izločevani sodnik lahko odloči objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem strokovnih kriterijev. Toženec teh razlogov izpodbijanega sklepa v svoji pritožbi pravno upoštevno ne problematizira; ni namreč mogoče pripisati lastnosti upoštevnosti pritožbeni trditvi, da je kršitve iz prvega pritožbenega postopka v ponovljenem pritožbenem postopku mogoče odpraviti le „z odločanjem po drugem sodniku poročevalcu“, saj z zatrjevanim odrekanjem možnosti odpravljanja procesnih kršitev izločevanemu sodniku ni mogoče razumno utemeljiti predloga za njegovo izločitev. Zaradi narave sodnega odločanja tudi sodnikovo pravno stališče, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, ne more biti odklonitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP.

6Ker niso podani ne uveljavljani ne po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).