VSRS Sodba III Ips 189/2007

Revizija se zavrne.

Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 529,61 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne dalje.

1Obravnavani postopek se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepov skupščine družbenikov tožene stranke z dne 15. 7. 2004. Pritožbeno sodišče pa je ugodilo pritožbi tožeče stranke in spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo.

3Zoper sodbo pritožbenega sodišča je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbo zavrne, podrejeno pa, da sodbo sodišča druge stopnje razveljavi in mu zadevo „vrne v ponovno odločanje“.

4Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožeča stranka je odgovorila, da revizija ni niti dovoljena niti utemeljena. Predlagala je, naj jo revizijsko sodišče zavrže ali zavrne.

5Revizija je dovoljena, ni pa utemeljena.

O dovoljenosti revizije

6Revizijo je vložila odvetnica A. A. iz Ljubljane in ji priložila pooblastilo, ki ga je kot direktor tožene stranke podpisal M. P. Tožeča stranka je v odgovoru na revizijo navedla, da M. P. takrat v sodnem registru ni bil več vpisan kot direktor tožene stranke, zato pooblastilo ni bilo veljavno. Vendar pa iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bil M. P. dne 12. 4. 2007 vpisan kot direktor tožene stranke z datumom pooblastila 21. 10. 2005. To pomeni, da je dne 13. 3. 2006, ko je bila vložena revizija, za njeno vložitev lahko veljavno pooblastil odvetnico M. P. Glede na vse to revizijsko sodišče tudi ni upoštevalo umika revizije, ki ga je dne 4. 9. 2006 kot direktor tožene stranke izjavil tožnik J. Z.

O razlogih za neutemeljenost revizije

7V času, ko je bila opravljena 3. skupščina tožene stranke, je veljal Zakon o gospodarskih družbah (ZGD, Uradni list RS 30/93 do 57/2004), ki ga je zato treba uporabiti pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka za razveljavitev sklepov te skupščine.

8Družbeniki tožene stranke, med katerimi so tudi tožniki, so po ugotovitvi sodišč prve in druge stopnje leta 1997 sklenili sporazum s pravili programa notranjega odkupa (v postopku lastninjenja podjetja). Kljub zaključenemu postopku lastninjenja se je sporazum uporabljal še naprej kot sporazum, na podlagi katerega so družbeniki obravnavali zadeve, o katerih je nato odločala skupščina, in se dogovarjali o glasovanju na skupščini. Za vsako skupščino so tudi določili zastopnika za glasovanje. Na 3. skupščini dne 15. 7. 2004 je kot zastopnica udeležencev sporazuma nastopila B. R. in glasovala s 60% vseh glasov družbenikov, kolikor je znašal seštevek glasov vseh udeležencev sporazuma. Tožnikom na skupščini zato ni bila priznana glasovalna pravica, čeprav so jo uveljavljali; glasovati so hoteli drugače, ker so bili na sestanku udeležencev sporazuma preglasovani.

9Revizijsko sodišče soglaša s stališčem pritožbenega sodišča, da na tak način družbenikom v družbi z omejeno odgovornostjo ni mogoče odvzeti glasovalnih pravic. Tak način odvzema glasovalnih pravic ni bil predviden niti z družbeno pogodbo z dne 29. 10. 1999 niti s samim sporazumom. Sporazum namreč nima določbe o tem, da bi zastopnica udeležencev sporazuma na skupščini glasovala enotno za vse udeležence, ne glede na to, kako so se o posameznih predlogih sklepov odločili na sestanku udeležencev sporazuma pred skupščino, na katerem je po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje prišlo do spora in predčasnega odhoda tožnikov in še nekaterih udeležencev s sestanka. Zato je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da bi morala B. R. na podlagi določbe drugega odstavka 440. člena ZGD (in ne šestega odstavka 297. člena ZGD, ki je veljal za delniško družbo) imeti pisno pooblastilo vsakega družbenika, da bi kot pooblaščenka lahko veljavno oddala njegov glas. Pravilna je tudi nadaljnja ugotovitev, da na skupščini dne 15. 7. 2004 ni bila niti pravilno ugotovljena sklepčnost, neutemeljeno pa je bilo B. R. kot zastopnici družbenikov podeljenih 60% glasov. Zato je pravilen tudi zaključek, da so podani razlogi izpodbojnosti sklepov skupščine po 2. točki prvega odstavka 364. člena v zvezi s 456. členom ZGD.

10Tožena stranka ima sicer prav, ko v reviziji trdi, da sporazum družbenikov zanje predstavlja družbeno pogodbo. Toda pri njenem izvajanju je očitno prišlo do različnih stališč družbenikov že na njihovem sestanku pred sporno skupščino in soglasje med njimi o tem, kako bodo glasovali na skupščini, ni bilo doseženo. S preglasovanjem na sestanku družbenikov – udeležencev sporazuma pa družbenikom ne bi bilo mogoče odvzeti glasovalne pravice, tudi če bi sporazum tako določbo vseboval (pa je ne). Zato so vsa stališča tožene stranke v reviziji o tem vprašanju materialnopravno zmotna.

11Uveljavljani revizijski razlogi torej niso podani, zato je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

12V skladu z določbo prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki stroške odgovora na revizijo v znesku 529,61 EUR. Stroški predstavljajo nagrado odvetniku za sestavo odgovora na revizijo in sodno takso. Odmerjeni so v skladu z odvetniško in taksno tarifo. O teku zamudnih obresti nanje je odločeno skladno z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006.