VSRS Sklep Cp 7/2010

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Predlagateljica

je 30. 10. 2010 predlagala priznanje sodbe, izdane 4. 11. 2008 na Poljskem. Okrožno sodišče je po sodnici posameznici 30. 11. 2009 odločilo, da se (v Republiki Sloveniji) prizna pravna veljavnost sodbe Okrajnega sodišča za Varšavo – Mokotow opr. št. IVRC 548/05 z dne 4. 11. 2008, izdana v Republiki Poljski, s katero je bilo odločeno glede preživnine, kot izhaja iz izreka sklepa s 30. 11. 2009

.

2Po

ugovoru nasprotnega udeleženca, v katerem je navedel, da ne pozna priznane odločbe s 4. 11. 2008 , da mu ni bila vročena ne tožba ne sodba, da v postopku ni mogel sodelovati in predlagal (med drugim) svoje zaslišanje, je

215. 2010

senat okrožnega sodišča s sklepom I R 511/2009 ugovor zavrnil

.

3Zoper

izpodbijani sklep senata je nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo na Vrhovno sodišče. Trdi, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje.

Nasprotni udeleženec v postopku, v katerem je bila izdana tuja sodna odločba, ni mogel sodelovati. Nikoli ni prebival na naslovih, na katerih mu je sodišče vročalo pisanja. Njegov naslov (B. 1, Ljubljana) ni bil neznan, kar bi utemeljevalo postavitev pooblaščenca. A. A. je poljskemu sodišču 2. 8. 2006 sporočila, da živi nasprotni udeleženec na naslovu B. 1, Ljubljana. Na naslov svojega uradno prijavljenega stalnega (Nova Zelandija) ali začasnega prebivališča ni nikoli prejel nobenega pisanja. A. A. je z nasprotnim udeležencem junija 2006 podpisala dogovor o prodaji nepremičnine, v katerem je zapisan naslov B. 1, Ljubljana. Poljsko sodišče ni preverjalo njegovega dejanskega bivališča. Kot dokaz je predlagal svoje zaslišanje, uradne poizvedbe o svojem naslovu in napovedal, da bo predložil druga listinska dokazila, ko jih bo prejel iz Poljske. Sodišče ni izvedlo nobenega dokaza niti ni tega pojasnilo. K pritožbi je priložil nove dokaze.

4Predlagateljica v odgovoru na pritožbo navaja, da so vsa pisanja in obvestila predlagateljice sodišču iz časa pred junijem 2006, ko si je uredil naslov začasnega prebivališča v Sloveniji. V začetku junija 2006 v evidencah očitno še ni bil zaveden. Predlagateljica je skušala doseči vročitev preko pooblaščencev v postopku razveze. Spis za določitev preživnine je bil priložen spisu zaradi razveze. V skladu s poljsko procesno zakonodajo med postopkom zaradi razveze zakonske zveze ne sme potekati ločen postopek zaradi določitve preživnine. Postopek glede določitve preživnine je bil prekinjen do dokončanja razveznega postopka. Sodišče je v postopku za razvezo vse relevantno povzelo v sklepu z 29. 3. 2007, izdanem po obravnavi, na kateri sta bila prisotna oba bivša zakonca, ki sta podala tudi informacije glede preživnine, in ki je bil nasprotnem udeležencu vročen. V postopku razveze je bil nasprotni udeleženec seznanjen, da se zoper njega vodi postopek zaradi določitve preživnine, vendar se je sam odločil, da ne bo sodeloval. Vedel je, da postopek poteka, pred katerim sodiščem, opravilno številko in vsebino. Iz sklepa sodišča v postopku za razvezo z 29. 3. 2007 izhaja, da je zoper njega sprožen postopek zaradi določitve preživnine, opravilna številka in sodišče, spis pa je bil priložen spisu zaradi razveze.

5Pritožba je utemeljena.

6Sodna odločba, katere priznanje in izvršitev se v tem postopku zahteva, je bila izdana 4. 11. 2008, tožba pa je bila (po razpoložljivih podatkih v spisu) v državi izvora (na Poljskem) vložena dne 26. 10. 2005. V skladu s predpostavko časovne veljavnosti iz 66. člena Uredbe sveta (ES) št 44/2001

z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruseljska uredba, v nadaljevanju Uredba) je torej potrebno uporabiti Uredbo in ne ZMZPP (

ZMZPP se ne uporablja več, kolikor ureja vsebinsko isto kot Uredba

) niti dvostranske mednarodne pogodbe(1).

7Vrhovno sodišče ugotavlja, da je nasprotni udeleženec v ugovoru predlagal, da ga sodišče zasliši kot dokaz o tem, da s postopkom na Poljskem ni bil seznanjen. Sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni pojasnilo, zakaj predlaganega dokaza ni izvedlo. Navedlo je (zmotno), da nasprotni udeleženec svojih trditev ni podprl z nobenimi dokazi. Vrhovno sodišče ugotavlja, da bi sodišče dokazni predlog lahko zavrnilo, če bi imelo za to sprejemljive razloge in bi odločitev o zavrnitvi primerno obrazložilo.

8Nasprotni udeleženec uveljavlja razlog iz 2. točke 34. člena Uredbe (če tožencu, ki se ni spustil v postopek, ni bilo vročeno pisanje o začetku postopka ali enakovredno pisanje pravočasno in na tak način, da bi lahko pripravil obrambo, razen če toženec ni začel postopka za izpodbijanje sodne odločbe, čeprav je imel to možnost). Ker gre za spor iz razmerij med starši in otroki, lahko stranke v pritožbi navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze (414. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 73/2007, 45/2008). V konkretnem primeru je poljsko sodišče nasprotnemu udeležencu postavilo zastopnico, ker naj bi bilo njegovo prebivališče neznano. Iz listin, ki jih je predložil nasprotni udeleženec izhaja, da naj bi poljsko sodišče razpolagalo s podatkom o njegovem (po trditvah nasprotnega udeleženca) dejanskem naslovu v Ljubljani. V kolikor je bilo dejansko prebivališče nasprotnega udeleženca v letu 2006 na naslovu B. 1, v Ljubljani in je poljsko sodišče to vedelo, prav tako tudi predlagateljica, niso obstajali pogoji za postavitev zastopnice in posledično tudi vročitev tožbe ni bila pravilna. Vročanje sodnih pisanj (vabil, sodnih odločb in vlog nasprotne stranke) je zelo pomembno procesno opravilo, ki zagotavlja uresničevanje načela kontradiktornosti oziroma načela obojestranskega zaslišanja, saj se stranka z vročitvijo sodnih pisanj seznanja s potekom postopka, s procesnimi dejanji sodišča in nasprotne stranke. Namen vročanja je omogočiti in zagotoviti, da bo udeleženec postopka seznanjen s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča in da bo temu primerno lahko pripravil svojo obrambo. Ta namen lahko

vročitev

doseže le, če je dejansko zagotovljeno, da bo sodno pisanje prispelo do naslovnika. Za vse izjeme od zahteve po vročitvi pisanj neposredno naslovniku mora obstajati legitimen razlog. Razlogi varstva pravice (nasprotne stranke) do sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko upravičijo razne oblike nadomestne vročitve in fikcije vročitve(2). Fikcije, za katero se zavzema predlagateljica, da je dovolj, da se udeleženec postopka seznani z dejstvom, da en postopek poteka, v nekem drugem postopku, niti slovensko niti poljsko pravo (priloga B 25) ne poznata.

9Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo relevantnih dejstev, ki bi omogočala sklep o izpolnitvi formalnega pogoja za priznanje (da je bilo dejansko prebivališče nasprotnega udeleženca v času, ko mu je bila s strani poljskega sodišča postavljena začasna zastopnica, neznano), je moralo Vrhovno sodišče pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

10Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj Brus M., Priznanje in razglasitev izvršljivosti odločb iz držav članic EU, Pravosodni bilten št. 1/2007.

Op. št. (2): Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-279/08.