VSRS Sklep II DoR 472/2010

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za plačilo zneska 91.804,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2004 dalje, zneska pravdnih stroškov v višini 220,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2001 dalje in zneska izvršilnih stroškov v višini (najmanj 625,93 EUR) z enakimi obrestmi od 11. 11. 2003 dalje. Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek za plačilo zneska 2.156,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 5. 1992 dalje in prej navedenih zneskov pravdnih in izvršilnih stroškov. Tožniku je naložilo plačilo toženkinih stroškov postopka.

2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da tožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

3Tožnik je v predlogu za dopustitev revizije, v katerem je kot vrednost spora navedel znesek 2.156,03 EUR oziroma podrejeno 40.500 EUR, na sedmih straneh opisal, kako je prišlo do podpisa listine z dne 25. 4. 2001, in kako je tekel pravdni postopek, v zvezi s katerim je vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi nedopustnega ravnanja dveh odvetnikov. Nazadnje je navedel, da ne ve, ali bo sodišče pri odločitvi o možnosti vložitve te revizije upoštevalo vrednost iz primarnega ali iz podrejenega zahtevka, in da zato vlaga najprej predlog za dopustitev revizije in predlaga njeno dopustitev, hkrati pa vlaga revizijo. Dodal je, da tudi skrčena vrednost spora v višini 40.500 EUR zadostuje za dovoljenost revizije po drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4Predlog ni popoln.

5Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 45/08) je bil uveden institut dopuščene revizije. V primerih, kadar vrednost spora presega 40.000 EUR, je revizija dovoljena po samem zakonu; kadar vrednost spora znaša med 2.000 in 40.000 EUR, je revizija dovoljena, če jo Vrhovno sodišče dopusti.

6Glede na vrednost spornega predmeta, se pravi seštevek denarnih zneskov, ki jih tožnik zahteva kot glavni zahtevek v vsakem od kumuliranih zahtevkov, je zoper primarni zahtevek dovoljena revizija po samem zakonu, zoper podredni zahtevek pa je revizija dovoljena, če je dopuščena. V delu, v katerem se tožnikova vloga nanaša na primarni zahtevek, jo je Vrhovno sodišče odstopilo pristojnemu sodišču prve stopnje, v delu, v katerem se nanaša na podredno postavljeni zahtevek, pa jo je obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije.

7Po četrtem odstavku 367.b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije med drugim natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

8Tožnikov predlog nima navedenih sestavin: niti ni konkretizirano sporno pravno vprašanje, ki bi zahtevalo dopustitev revizije, niti ni navedeno pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno.

9Po navedenem je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (šesti odstavek 367.b člen ZPP).