VSL sklep II Cp 3344/2010

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

OBRAZLOŽITEV:

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo regulacijske začasne odredbe, s katero naj bi toženki naložilo zagotoviti električno energijo tožnici na treh odjemnih mestih za čas do pravnomočne odločitve v tej zadevi. Iz razlogov sklepa izhaja, da odločitev temelji na ugotovitvi o neizpolnjenih pogojih za izdajo predlagane (regulacijske) začasne odredbe iz drugega odstavka 272. člena ZIZ (1)(da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode v nujnih in ustavno upravičenih primerih, ko je treba na ta način – z začasno ureditvijo - regulacijo - urediti sporno pravno razmerje), saj tožnica trditev o nastanku težko nadomestljive škode ni konkretizirala, še manj pa izkazala za verjetne. Sicer pa bi (glede obsega škode) tožnik lahko denarno terjatev (ta je predmet spora med strankama) poravnal (s pridržkom uveljavljati vrnitev tega plačila (2)). Trditve, da toženki z izdajo začasne odredbe ne more nastati nobena škoda, nasprotno korist in da toženka, če bi se tekom postopka izdaja začasne odredbe izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožniku, pa ne utemeljujejo nobenega od nujnih in izjemnih primerov, ki bi opravičeval izdajo začasne odredbe z zahtevku enako vsebino.

Zoper sklep se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena ZPP (3), s predlogom (smiselno), da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremeni, podrejeno pa ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi obširno graja ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje, ponavlja navedbe iz predloga ter še posebej izpostavlja trditve o (delno) lastni uporabi poslovnih prostorov ter prizadevanjih za oddajo dela poslovnih prostorov (ki merijo več tisoč m2) v najem in s tem povezano nastajajočo ji škodo v velikem obsegu, upoštevajoč izklop električne energije. Do navedb o nemožnosti uporabe pomembnega dela lastnih poslovnih prostorov za poslovno dejavnost se sodišče prve stopnje ni opredelilo, kot tudi ne, da so s tem poslovni prostori brez ekonomske vrednosti. Opozarja tudi, da toženki (kot proizvajalki in dobaviteljici električne energije v celotni Industrijski coni S.) s priklopom ne bi nastala nikakršna škoda - nasprotno, nastala bi ji korist, do česar se sodišče ni opredelilo. Opozarja tudi, da nadaljnji odjem električne energije niti v količinskem niti cenovnem smislu ni problematičen, pa tudi da trpi izostanek električne energije na kar treh odjemnih mestih, čeprav je spor le glede enega. Z izpodbijanim sklepom sodišče neutemeljeno podpira samovoljo toženke.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče najprej opozarja, da ponavljanje tega, kar je pritožnica navedla v predlogu za izdajo začasne odredbe, ne le ni potrebno (vloga se nahaja v spisu, redna št. 1), temveč tudi ne predstavlja nobenega od navedenih (in upoštevnih) pritožbenih razlogov. Kolikor s tem (smiselno) izpodbija dejanske ugotovitve ali morebiti dokazno oceno (bodisi v smislu procesne kršitve določbe 8. člena ZPP ali v smislu neprepričljivosti dejanskih ugotovitev), so take pritožbene trditve glede pritožbenih razlogov navržene, nekonkretizirane in že s tem neupoštevne; nanje pritožbenemu sodišču ni potrebno odgovarjati (4). To velja toliko bolj, ko pritožnik (tako kot pritožnica v obravnavani zadevi) v pritožbi navaja (med ponavljanjem navedb) nova dejstva (pritožbene novote), ki po prvem odstavku 337. člena ZPP pravno niso dopustne (razen izjemoma – razlogi za izjemo v obravnavani zadevi niso zatrjevani). In če se na navedeno navežejo še pritožbene trditve o odsotnosti razlogov o nekaterih odločilnih dejstvih, ki so povsem v nasprotju z navedenimi razlogi izpodbijane odločitve (protispisnost nekaterih ključnih pritožbenih trditev o neobstoju razlogov, ki pa jih izpodbijani sklep ima), se zastavlja vprašanje, ali je tožeča stranka sploh prebrala razloge izpobijanega sklepa, ali (glede na to, da so razlogi jasni in splošno razumljivi) se samo spreneveda.

Sicer pa pritožbeno sodišče, ne glede na navedeno, povsem soglaša tako z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, oprtimi na spisovno gradivo, in se nanje v izogib ponavljanju tudi v celoti sklicuje, kot tudi zaključkom o neizpolnjenih pogojih za izdajo predlagane (regulacijske) začasne odredbe iz drugega odstavka 272. člena ZIZ (da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode v nujnih in ustavno upravičenih primerih, ko je treba na ta način – z ureditveno začasno odredbo – urediti sporno pravno razmerje). Pri tem pritožbeno sodišče še pripominja, da spisovni podatki o višini sporne denarne terjatve, ki naj bi botrovala sporu in posledičnemu ravnanju toženke, ki je predmet obravnavane motenjske zadeve, nakazujejo bolj na nekakšna principielna vprašanja kot na resen spor (5).

Izpodbijani sklep je tako pravilen v dejanskem in (materialno)pravnem pogledu, pritožbeno sodišče pa kakšnih navrženo zatrjevanih ali uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopkovnih določb (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP(6)) ni zasledilo. Zato je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

(1) Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ, Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami, zadnje Uradni list RS, št. 51/10, v nadaljevanju ZIZ.

(2) To smiselno izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa.

(3) Zakon o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Uradni list RS, št. 73/07 s spremembami in dopolnitvami, zadnje Uradni list RS, št. 12/10, v nadaljevanju ZPP) v 1. do 3. točki 338. člena (v obravnavani zadevi v povezavi s prvim odstavkom 366. člena) določa pritožbene razloge, ki so: bistvena kršitev določb pravdnega postopka (1. točka), zmotna ali nepopolna ugotovitve dejanskega stanja (2. točka) in zmotna uporaba materialnega prava (3. točka).

(4) Prvi odstavek 360. člena ZPP; glej tudi obširno sodno prakso in obsežno literaturo glede 3. točke 335. člena in prvega odstavka 338. člena ZPP.

(5) Če se pri tem niti ne omenja, da je po trditvah toženke tožnica v začetku leta 2010 očitno prenehala uporabljati poslovne prostore, saj se je odločila za izklop dobave toplote.

Po citiranih zakonskih določbah preizkusi sodišče druge stopnje ssklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.