VSRS Sklep I Up 141/2010

Izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 ugodilo tožnikovi zahtevi za izdajo začasne odredbe in odločilo, da se do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu zadrži izvršitev 4. člena Odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom ... (Ur. l. RS, št. ..., v nadaljevanju Odlok) v delu, ki se nanaša na prenehanje mandata direktorja zavoda.

2Tožnik je predlagal, da sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 32. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 odloži izvršitev 4. člena Odloka. Po določbi prvega odstavka 4. člena z uveljavitvijo tega Odloka preneha mandat direktorju zavoda in vsem članom sveta zavoda.

3V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje na Zakon o zavodih – ZZ (Ur. l. RS, št. 12/91) in Zakon o zdravstveni dejavnosti – ZZDej (Ur. l. RS, št. 23/2005, 23/2008 in 58/2008). Po presoji sodišča prve stopnje je z izpodbijanim Odlokom poseženo v obstoječe pravno razmerje, to je v mandat direktorja zavoda, saj je z Odlokom tožnik razrešen s funkcije direktorja zavoda. Glede na to, da je izpodbijani akt tožene stranke določil, da mandat direktorja zavoda preneha z uveljavitvijo Odloka in da Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, predvidel je tudi rok 30 dni za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja zavoda, ki opravlja poslovodno funkcijo do imenovanja direktorja v skladu z Odlokom, vzpostavitev pravnega razmerja, v katerega je bilo poseženo, ne bo več mogoča, tudi če bi tožnik s tožbo uspel. To pa pomeni za tožnika težko popravljivo škodo, ki jo je mogoče preprečiti z ureditveno začasno odredbo.

4Tožena stranka v pritožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da Odlok ni akt, izdan v obliki predpisa, ki ureja posamično razmerje, kot to napačno razlaga sodišče prve stopnje in bi bilo treba že iz tega razloga zahtevo zavreči zaradi pomanjkanja procesne predpostavke. Na podlagi samega Odloka tožniku ni prenehal mandat direktorja, temveč bo za prenehanje mandata sprejet ugotovitveni sklep, zoper katerega bi imel tožnik pravno varstvo. Za izdajo začasne odredbe niso bili izpolnjeni zakonski pogoji. Predlagatelj ni izkazal težko popravljive škode.

5Pritožba je utemeljena.

6V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnik izkazuje pravni interes za sodno varstvo v upravnem sporu zoper 4. člen Odloka in posledično za izdajo predlagane začasne odredbe.

7Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno korist (izboljšanje pravnega položaja, ki je brez tega ne more doseči). Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev tožbe in posledično zahteve za izdajo začasne odredbe. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

8Ustavno sodišče je sicer v več svojih odločbah sprejelo stališče, da odlok občinskega sveta o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda ni predpis, temveč je posamični akt. Toda vsakdo, ki izpodbija takšen akt, mora izkazati pravni interes za sodno varstvo zoper takšen akt v upravnem sporu. Tega pa v obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče po presoji Vrhovnega sodišča ni presodilo.

9V prvem odstavku 29. člena ZZDej je določeno, da direktorja zdravstvenega zavoda imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. Ta zakonska določba pomeni, da mora tako o imenovanju kot o razrešitvi direktorja zdravstvenega doma, odločiti Svet zavoda. Enako določbo o tem, da direktorja zavoda imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja, vsebuje tudi drugi odstavek 10. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom ....

10Iz navedenih določb ZZDej in Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Koper torej po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da neposredni učinek 4. člena v upravnem sporu izpodbijanega Odloka (ki sicer predvideva, da mandat direktorju zavoda z uveljavitvijo tega odloka preneha), za tožnika ne more nastopiti že z uveljavitvijo tega odloka, temveč šele z izdajo na njegovi podlagi izdanega akta (sklepa) sveta zavoda, zoper katerega pa ima tožnik drugo sodno varstvo pri sodišču, pristojnem za delovne spore.

11Ker je zahtevo za izdajo začasne odredbe mogoče obravnavati po vsebini le, če so izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe, o čemer pa prvostopenjsko sodišče ni zavzelo stališča, je odločitev prvostopenjskega sodišča o začasni odredbi preuranjena. Ker sodišče prve stopnje ni presodilo, ali so izpolnjene procesne predpostavke za izdajo predlagane začasne odredbe, ni pravilno uporabilo določb 32. člena ZUS-1, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Glede na to je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe ZUS-1.

12Pritožbeno sodišče je iz zgoraj navedenega razloga v zvezi s pritožbo na podlagi 77. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek in odpravi nakazane nepravilnosti.