VSL sklep II Cp 2303/2009

1. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke, v kateri zahteva ugotovitev, da je vknjižba lastninske pravice pod Dn 2641/2005 in Dn 2820/2005 pri parc. št. 67/2.S na ime toženih strank neveljavna ter da se ta parcela izbriše iz vl. št. 108, k.o. K.

Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožeča stranka. Opozarja, da je sodišče najprej opravilo napačno vknjižbo po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini na tožene stranke, da je to sporno, pa je ugotovilo šele, ko je tožeča stranka vložila tožbo na neveljavnost vpisov. Ker je bila parcela 67/2, k.o. K. odpisana od vložka št. 108, se tam ne bi smela več nahajati. Sodišče ni imelo nobene podlage, da tožbo zavrže, saj je ista parcela vpisana pri dveh vložkih, zato je dolžno napako tudi odpraviti. Če je smatralo, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa, bi moralo tožbo po določbah, ki so veljale pred novelo ZPP-D vrniti v popravo. Opozarja, da je pravni interes izkazala že z vložitvijo tožbe in da trije izmed tožencev na tožbo niso odgovorili. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa njegovo razveljavitev in ponovno sojenje ter priglaša stroške pritožbe.

2tožena stranka po svojem pooblaščencu v odgovoru na pritožbo tožeče stranke predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora. 1., 3. in 4. tožena stranka na vročeno pritožbo niso odgovorile.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka je v tožbi, ki jo je Okrajnega sodišča v Krškem prejelo dne 26.09.2006, zahtevala:

da se ugotovi, da je vknjižba lastninske pravice pod Dn. 2641/2005 in Dn. 2820/2005 pri parc. št. 67/2S na ime tožene stranke, neveljavna in

da se iz vl. št. 108 k.o. K. briše parc. št. 67/2.

Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, saj meni, da tožeča stranka zanjo ni izkazala pravnega interesa.

Gre za t. i. izbrisno tožbo, urejeno v členu 243 in nadaljnjih Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003 s spremembami, v nadaljevanju ZZK-1). Če tožeča stranka meni, da je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in če so zaradi te vknjižbe kršene njene pravice, lahko od sodišča zahteva, da ugotovi neveljavnost te vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov.

Če stranka vloži izbrisno tožbo, ji pravnega interesa ni potrebno posebej izkazovati. Gre za specifičen zahtevek, sestavljen tako iz ugotovitvenega kot dajatvenega dela. Po 2. odstavku 181. člena ZPP se ugotovitvena tožba lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja ali če ima tožeča stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Ker je 243. člen ZZK-1 poseben predpis, ki ugotovitveno tožbo (oz. ugotovitveni del tožbenega zahtevka) dopušča, tožeči stranki ni potrebno posebej zatrjevati in dokazovati obstoja pravnega interesa.

Pravnega interesa tožeči stranki ne jemlje niti stanje ročne zemljiške knjige in vpis Dn. št. 30/82 z dne 11.01.1982, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje 14.06.2001 je pričela veljati Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov s podatki zemljiškega katastra (Ur. l. RS, št. 42/2001, v nadaljevanju Uredba), ki v 43. členu določa, da se glavna knjiga zemljiške knjige po uveljavitvi te Uredbe vodi kot centralna informatizirana baza. To pa nalaga tudi določilo 6. odstavka 246. člena ZZK-1. Po uveljavitvi tega zakona (je dovoljeno glavne vpise in poočitve opravljati samo v informatizirano glavno knjigo. Drži, da se informatizirana glavna knjiga vzpostavi na podlagi ročno vodene zemljiške knjige (preslikava podatkov – 1. in 2. člen Uredbe). Ne gre pa tudi spregledati, da je v elektronski knjigi sporna parcela 67/2.S, v vložni številki 108, k.o. K. vpisana na tožence po njihovih solastniških deležih. Zgolj dejstvo, da zemljiškoknjižni vložek ni usklajen z ročno vodeno zemljiško knjigo in da načelo zaupanja zato ne velja, še ne pomeni, da takšen vpis nima pravnega učinka, kot je mogoče razumeti razlogovanje sodišča prve stopnje. Ker je sporna parcela vpisana na ime toženih strank, ima tožeča stranka, ki meni, da je takšen vpis nepravilen in da so prizadete njene pravice, na voljo izbrisno tožbo, kar s tožbenim zahtevkom tudi uveljavlja, ne glede na to, da v ročno vodeni zemljiški knjigi takšnega vpisa ni.

Ne drži sicer, da trije toženci na vročeno tožbo ne bi odgovorili, a ne gre spregledati, da sta tretje in četrto tožena stranka podali izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka (list. št. 10 spisa) in da je prvotožena stranka podala vlogo, v kateri je navedla, da tožbenemu zahtevku ne nasprotuje (list. št. 9 spisa). Te izjave sicer ni mogoče šteti kot izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka, ki mora biti izrecna in jasna. Sodišče pa bi moralo po njenem prejemu ugotoviti ali gre za izjavo o pripoznavi ali ne, česar pa to ni storilo.

Kadar tožena stranka poda izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka, sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodbo na podlagi pripoznave), razen, če gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (316. člen ZPP). Sodišče prve stopnje pa podanih izjav o pripoznavi tožbenega zahtevka sploh ni upoštevalo.

Ker je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbe 181. in 316. člena ZPP, je storilo relativno bistveno kršitev pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa (1. odstavek 339. člena ZPP). Glede na to, da sodišče prve stopnje tožbenega zahtevka ni meritorno obravnavalo in ni ugotavljalo dejstev, pomembnih za odločitev, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo sodišču prve stopnje vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti, ali je tudi prvotožena stranka tožbeni zahtevek pripoznala ali ne. Glede na število izjav o pripoznavi tožbenega zahtevka pa ravnati po 316. členu ZPP, glede preostalih toženih strank pa po kontradiktornem postopku meritorno odločiti, saj solastniki lahko samostojno razpolagajo s svojimi solastniškimi deleži (3. odstavek 66. člena Stvarnopravnega zakonika).

Ker je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP)