VSRS Sodba I Ips 55/2009

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba glede obsojenih Z.Z. in I.I. spremeni tako, da se:

obt. Z.Z., sin M. in M., rojen 18.2.1918 v Z., duhovnik, umrl 15.10.2000 in

obt. I.I., sin J. in N., roj. 22.11.1913 v M., duhovnik, umrl 3.9.1978,

iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

o p r o s t i t a

obtožbe, da sta (skupaj z ostalimi obtoženci) prvoobtoženemu (M.Z.) in ostalim članom oborožene tolpe nudila vso pomoč in podporo in sicer posamezni med njimi pri oboroževanju tolpe, pri dajanju skrivališča in zavetišča, pri dajanju hrane ali pripravi iste, izvrševali povezavo med člani tolpe in podporniki, jim dajali vzpodbudo in podobno, konkretno pa sta:

Z.Z. se je spomladi leta 1949 pri Š.F. na B. povezal preko soobtožene Š.F. z vodjem oborožene tolpe Z.M., od njega izvedel za delovanje tolpe ter za že izvršene zločine na D., pri tem pa obljubil vodji tolpe M., da mu bo poslal razne knjige; v pogovoru s članom tolpe M. in v prisotnosti soobtoženega K.I., klevetal ljudsko oblast, govoril o mučenju duhovnikov s strani UDV, izjavljal, da namerava iti ali v ilegalo ali pa pobegniti preko državne meje v Avstrijo, odobraval delo tolpe, predvsem vodje M. ter ga prosil, da mu naj pripravi skrivališče, kjer se bo po odhodu v ilegalo skrival in kar mu je M. tudi obljubil;

I.I. se je spomladi leta 1949 pri Š.F. na B. v družbi s soobtoženim Z.Z. in v posledici svojega kontrarevoluciarnega stališča povezal z vodjo oborožene tolpe s soobtoženim Z.M., bil ob tej priliki informiran od tega o delovanju tolpe in o že izvršenih zločinih tolpe, obljubil, da bo vodji tolpe M. pribavil razne knjige, klevetal ljudsko oblast, govoril o mučenju duhovnikov s strani organov UDV, odobraval delo tolpe, predvsem vodje tolpe M., ki mu je nasvetoval, da si naj s pomočjo kake akcije v zadruge pribavi pisalni stroj, ki ga bo nato uporabljal v zločinske namene tolpe in je avgusta ali septembra 1949 vodji tolpe M. preko soobtožene Š.F. poslal tudi pozdrave,

tedaj sta s celotnim svojim delovanjem manifestirala svojo pripadnost oboroženi tolpi, ki je imela za cilj izvrševanje kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo in kot podpornika nudila članom tolpe vsestransko možno pomoč in podporo,

s tem naj bi storila vsak kaznivo dejanje po 7. točki 3. člena ZKLD.

II. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, potrebni izdatki obsojencev ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika obremenjujejo proračun.

A.

1Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo K 62/50 z dne 11.3.1950 spoznalo obtoženega Z.Z. za krivega storitve kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD (dejanje je opisano pod točko III/13 izreka) ter ga obsodilo na tri leta odvzema prostosti s prisilnim delom, izgubo državljanskih pravic za dobo enega leta in na prepoved opravljanja duhovniškega poklica za dobo treh let, v izrečeno kazen mu je štelo pripor od 15.11.1949 dalje; obtoženega I.I. za krivega storitve kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD (dejanje je opisano pod točko III/14 izreka) ter ga obsodilo na tri leta odvzema prostosti s prisilnim delom, izgubo državljanskih pravic za dobo enega leta in na prepoved opravljanja duhovniškega poklica za dobo enega leta, v izrečeno kazen mu je vštelo pripor od 15.11.1949 dalje. Oba obtoženca je oprostilo plačila stroškov postopka.

Z isto sodbo so bili spoznani za krive tudi obtoženi:

- M.Z. storitve kaznivih dejanj po četrtem odstavku 29. člena Zakona o vojaških kaznivih dejanjih (dejanja opisana pod točko I/1) in nadaljevanega kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD ter obsojen na dvajset let odvzema prostosti s prisilnim delom in izgubo državljanskih pravic za dobo pet let; v izrečeno kazen je sodišče vštelo pripor od 24.10.1949 dalje, oprostilo pa ga je plačila stroškov postopka;

- M.K. storitve nadaljevanega kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD (dejanje opisano pod točko II izreka) ter obsojen na deset let odvzema prostosti s prisilnim delom in na izgubo državljanskih pravic za dobo treh let, v izrečeno kazen mu je sodišče vštelo pripor od 21.9.1949 dalje, oprostilo pa ga je plačila stroškov postopka;

- F.Š. storitve kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD (dejanje opisano pod točko III/1a izreka) in kaznivega dejanja po prvem odstavku 8. člena ZKLD (dejanje opisano pod točko III/1b izreka) ter obsojena na petnajst let odvzema prostosti s prisilnim delom in na izgubo državljanskih pravic za dobo štirih let, v izrečeno kazen ji je sodišče vštelo pripor od 24.9.1949 dalje, oprostilo pa jo je plačila stroškov postopka;

- F.J. storitve kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD (dejanje opisano pod točko III/2 izreka) in obsojena na sedem let odvzema prostosti s prisilnim delom in na izgubo državljanskih pravic za dobo treh let, v izrečeno kazen ji je sodišče vštelo pripor od 22.9. do 22.10.1949 in od 9.3.1950 dalje, oprostilo pa jo je plačila stroškov postopka;

- F.B. storitve kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD (dejanje je opisano pod točko III/3 izreka) in obsojen na pet let odvzema prostosti s prisilnim delom in na izgubo državljanskih pravic za dobo dveh let, v izrečeno kazen mu je sodišče vštelo pripor od 18.11.1949 dalje; oprostilo pa ga je plačila stroškov postopka;

- A.T. storitve kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD (dejanje je opisano pod točko III/4a izreka) in kaznivega dejanja zoper ljudsko oblast po splošno veljavnem kazenskem pravu (dejanje je opisano pod točko III/4b izreka) ter obsojen na štiri leta odvzema prostosti s prisilnim delom in na izgubo državljanskih pravic za dobo enega leta, v izrečeno kazen mu je sodišče vštelo pripor od 17.11.1949 dalje, oprostilo pa ga je plačila stroškov postopka.

- L.L. storitve kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD (dejanje je opisano pod točko III/5a izreka) in kaznivega dejanja zoper imovino (dejanje je opisano od točko III/5b izreka) ter obsojen na štiri leta in šest mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom in na izgubo državljanskih pravic za dobo enega leta, v izrečeno kazen mu je sodišče vštelo pripor od 10.10.1949 dalje, oprostilo pa ga je plačila stroškov postopka;

- R.J., storitve kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD (dejanje je opisano pod točko III/6 izreka) in obsojena na šest let odvzema prostosti s prisilnim delom in na izgubo državljanskih pravic za dobo dveh let, v izrečeno kazen ji je sodišče vštelo pripor od 23.9.1949 dalje, oprostilo pa jo je plačila stroškov postopka;

- L.R., storitve kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD (dejanje je opisano pod točko III/7 izreka) ter obsojen na pet let odvzema prostosti s prisilnim delom in na izgubo državljanskih pravic za dobo dveh let in na zaplembo premoženja; v izrečeno kazen mu je sodišče vštelo pripor od 21.9.1949 dalje, oprostilo pa ga je plačila stroškov postopka;

- A.D. storitve kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD (dejanje je opisano pod točko III/8a izreka) in kaznivega dejanja po prvem odstavku 8. člena ZKLD (dejanje je opisano pod točko III/8b izreka) ter obsojen na štiri leta odvzema prostosti s prisilnim delom in na izgubo državljanskih pravic za dobo enega leta in na zaplembo premoženja; v izrečeno kazen mu je vštelo pripor od 21.9.1949 dalje, oprostilo pa ga je plačila stroškov postopka;

- S.C. storitve kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD (dejanje je opisano pod točko III/9a izreka) in kaznivega dejanja zoper ljudsko oblast po splošno veljavnem kazenskem pravu (dejanje je opisano pod točko III/9b izreka) ter obsojen na štiri leta odvzema prostosti s prisilnim delom in na izgubo državljanskih pravic za dobo enega leta ter na zaplembo premoženja, v izrečeno kazen mu je sodišče vštelo pripor od 21.9.1949 dalje, oprostilo pa ga je plačilo stroškov postopka;

- M.J. storitve kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD (dejanje je opisano pod točko III/10 izreka) ter obsojen na tri leta odvzema prostosti s prisilnim delom in na izgubo državljanskih pravic za dobo enega leta ter na zaplembo premoženja; v izrečeno kazen mu je sodišče vštelo pripor od 21.9.1949 dalje, oprostilo pa ga je plačila stroškov postopka;

- M.J. storitve kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD (dejanje je opisano pod točko III/11 izreka) ter obsojena na pet leta odvzema prostosti s prisilnim delom in na izgubo državljanskih pravic za dobo dveh let ter na zaplembo premoženja; v izrečeno kazen ji je sodišče vštelo pripor od 21.9.1949 dalje, oprostilo pa jo je plačila stroškov postopka in

- F.G. storitve kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKLD (dejanje je opisano pod točko III/12 izreka) ter obsojen na štiri leta odvzema prostosti s prisilnim delom in na izgubo državljanskih pravic za dobo enega leta ter na zaplembo premoženja; v izrečeno kazen mu je sodišče vštelo pripor od 20.9.1949 dalje, oprostilo pa ga je plačila stroškov postopka.

Z isto sodbo je sodišče prve stopnje zoper obtoženega F.P. po določbi 2. točke 247. člena ZKP zavrnilo obtožbo zaradi kaznivega dejanja po 14. točki 3. člena ZKLD ter odločilo, da stroške tega dela postopka plača država.

Vrhovno sodišče LRS je s sodbo Kž 133/50 z dne 11.4.1950 sodbo sodišča prve stopnje v izreku o kazni glede obtožene M.J. spremenilo tako, da se ji kazen odvzema prostosti s prisilnim delom zniža na tri leta; v ostalem pa je njeno pritožbo in pritožbe obtoženih M.K., F.Š., F.J., R.J., L.R., A.D. in F.G. kot neutemeljene zavrnilo in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje; obtožence pa oprostilo povrnitve stroškov pritožbenega postopka.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo in sodni postopek, ki je tekel pred izdajo sodbe je glede obsojenih Z.Z. in I.I. zahtevo za varstvo zakonitosti dne 31.12.2008 po pooblaščencu vložil zakoniti zastopnik verske skupnosti mariborske nadškofije glede na določbo 20. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP – G), ker sta oba sedaj pokojna obsojenca službovala kot duhovnika v Mariboru. Zahtevo vlaga zaradi kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in kršitev 109., 129., 158., 159. in 182. člena ZKP – 48 v zvezi s 3. točko prvega odstavka 420. člena ZKP. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da zahtevi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da oba obsojenca oprosti obtožbe, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne okrožnemu sodišču v novo sojenje.

3Vrhovni državni tožilec F.M. je v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu z določbo drugega odstavka 423. člena ZKP dne 11.3.2009 navedel, da vlagatelj zahteve ni zakoniti zastopnik Katoliške cerkve v Sloveniji ter da v spisu ni pooblastila odvetniku M.P. Z odgovorom državnega tožilca sta bila predlagatelj in njegov pooblaščenec seznanjena ter se je pooblaščenec o odgovoru tudi pisno izjavil z vlogo z dne 20.3.2009.

B.1

4Glede na navedbe v zahtevi za varstvo zakonitosti in odgovoru na zahtevo, Vrhovno sodišče ugotavlja, da:

- je pooblaščenec predlagatelja na poziv Vrhovnega sodišča RS dne 10.4.2009 sodišču dostavil pooblastilo za zastopanje predlagatelja z dne 30.12.2008;

- da je predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije skladno z določbo drugega odstavka 42. člena ZKP na podlagi ugotovitve, da ni podan razumen dvom v nepristranskost sodnikov, ki bodo odločali v tej zadevi, zavrnil zahtevo vložnika za izločitev vrhovnih sodnikov (sklep SU 29/2009-11 z dne 6.5.2009);

- da je Vrhovno sodišče v svojih odločbah I Ips 68/2009 z dne 9.7.2009 in drugih, že presodilo, da je Nadškofija Maribor upravičena zastopati in predstavljati versko skupnost Katoliške cerkve na področju mariborske metropolije in s tem duhovnike, ki so službovali na njenem območju (obsojena Z.Z. in I.I. sta po podatkih spisa službovala v Maribor) ter je nadškof Franc Kramberger tudi upravičeni predlagatelj zahteve za varstvo zakonitosti, kot zastopnik registrirane verske skupnosti;

- da je Okrožno sodišče v Mariboru skladno z določbo 257. člena Sodnega reda na poziv Vrhovnega sodišča zaradi vložene zahteve za varstvo zakonitosti, obnovilo kazenski spis Okrožnega sodišča v Mariboru K 62/50 ter obnovljen spis dne 22.9.2009 predložilo Vrhovnemu sodišču;

- da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v svoji odločbi U-I-247/96 z dne 22.10.1998 o oceni ustavnosti Zakona o kaznivih dejanih zoper narod in državo presodilo, da določbe tega zakona niso bile v neskladju s splošnimi pravnimi načeli, ki so jih v času njihove uveljavitve priznavali civilizirani narodi, da pa je potrebno vsa dejanja, opredeljena v 3. členu zakona, obravnavati skupaj z določbo 2. člena, nakar napotuje uvodni stavek k 3. členu. Vsa dejanja iz 3. člena so morala biti storjena z obarvanim naklepom. V storilčevem naklepu je torej moral obstajati „cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev“. Ta namen bi moralo sodišče v vsakem posameznem primeru ugotoviti (z dokaznim postopkom) kot enega od bistvenih zakonskih znakov kaznivih dejanj in to pri 2. členu ZKND, kakor tudi pri posameznih kaznivih ravnanjih iz 3. člena ZKND (točka 18 odločbe);

- da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije glede zakonitih znakov kaznivega dejanja po 7. točki 3. člena ZKND v svoji odločbi I Ips 282/96 z dne 1.2.1999 že presodilo, da za to kaznivo dejanje ni zadoščalo podpiranje že obstoječe skupine, ampak pomoč pri organiziranju, torej pri njenem nastajanju.

B.2

5Po določbi 2. člena ZKND (Uradni list FLRJ 59/46) je kaznivo dejanje zoper narod in državo vsako dejanje, kateremu je cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev FLRJ, ali da bi se spravile v nevarnost njena varnost na zunaj ali temeljne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne: federativna ureditev države, enakopravnost in bratstvo jugoslovanskih narodov in ljudska oblast. Za storilca kaznivega dejanja iz 2. člena zakona je po 7. točki 3. člena ZKND veljal: - kdor organizira oborožen upor ali v njem sodeluje, - organizira ali pomaga, da se organizirajo oborožene tolpe ali njihovo upadanje na ozemlje države z namenom vršiti dejanja iz 2. člena tega zakona, ali - kdor vstopi v skupino, organizirano ali oboroženo za izvrševanje takih dejanj.

6Utemeljeno vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti kršitev kazenskega zakona uveljavlja z navedbo, da v opisu dejanj očitanih obsojenima I.I. in Z.Z. niso navedeni vsi znaki očitanih jima kaznivih dejanj po 7. točki 3. člena ZKLD.

7V opisu dejanj v izreku sodbe sodišča prve stopnje se trdi, da sta obsojenca „prvoobtoženemu in ostalim članom tolpe nudila vso pomoč in podporo in s celotnim svojim delovanjem manifestirala svojo pripadnost oboroženi tolpi, ki je imela za cilj izvrševanje kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo in kot podpornika nudila članom tolpe vsestransko možno pomoč in podporo“. Po presoji Vrhovnega sodišča v izreku sodbe navedeni opis vsebuje zgolj abstraktno trditev in nobene konkretizacije trditve, da sta obsojenca pri dejanjih zasledovala cilj naveden v 2. členu ZKND. Niti iz opisa ne izhaja očitek nobene izmed izvršitvenih oblik iz 7. točke 3. člena ZKND.

8Vrhovno sodišče je zato zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano pravnomočno sodbo glede obtoženih Z.Z. in I.I. spremenilo tako, da je oba na podlagi 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe. Glede na takšno odločitev se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo do ostalih, v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljanih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka.

9Izrek o stroških postopka temelji na določilu 98.a člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZKP.