VSM sodba III Cp 1559/2009

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu sprem eni tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne .
Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pritožbene stroške v znesku 123,93 EUR v 15 dneh v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in preživnino določeno s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. I p ... z dne 19.3.2007 v višini 320,00 EUR znižalo na 200,00 EUR v presežku do vtoževanega znižanja na 50,00 EUR pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Takšno sodbo v njenem obsodilnem delu glede znižanja preživnine od 320,00 na 200,00 EUR s pravočasno pritožbo izpodbija tožena stranka. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je kot spremenjene okoliščine zaradi katerih lahko zavezanec za preživnino zahteva njeno znižanje (132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR) ugotovilo, da tožnik od 1.4.2007 dalje na svoj osebni račun ni imel nobenega priliva iz naslova avtorskih honorarjev, da prejema denarno socialno pomoč v višini 205,55 EUR in je od 25.5.2007 dalje prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb.

Tožnik je sam povedal, da je imel status samostojnega kulturnega delavca in tudi status umetnika. Njegovi dohodki ob določitvi preživnine v pravdni zadevi I P ... so bili ugotovljeni v višini 2.000,00 EUR mesečno. Tožnik se je po lastni trditvi statusu samostojnega kulturnega delavca in statusu umetnika odrekel, kar je bila njegova osebna odločitev.

Glede na takšno tožnikovo trditev pa pritožbeno sodišče meni, da se preživninski zavezanec, ki je dolžan preživljati nedoletnega otroka in ki opravlja donosno dejavnost arhitekta kot samostojnega kulturnega delavca in umetnika temu statusu ne more preprosto odreči in nato uveljavljati znižanje svoje preživninske obveznosti saj je takšno njegovo ravnanje v nasprotju s koristjo otroka, ki zaradi takšne „osebne odločitve“ ne sme trpeti neugodnih posledic tožnikovega nepremišljenega ravnanja in se mu standard zaradi tega ne sme znižati. Tožnik se je sam spravil v tak finančni položaj v kakršnem je, poleg tega pa je lastnik hiše v kateri sedaj živi sam. Tožnik niti ne trdi, da ne bi bil sposoben za delo, ki ga je opravljal ob prvi določitvi preživnine, opustil ga je samovoljno in zato niso podani pogoji za znižanje preživnine iz 132. člena ZZZDR.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, to je določilo 132. člena ZZZDR zato je pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu na podlagi določila 5. alineje 358. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP spremenilo in tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 154. in prvega odstavka 165. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo 250 točk za sestavo pritožbe in 20 točk za poročilo stranki, ni pa ji priznalo 100 točk za posvet s stranko, ker so ti stroški zajeti v tarifi za sestavo pritožbe.