VSL sklep I Ip 2869/2008

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

Obrazložitev:

Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa odmerilo nadaljnje izvršilne stroške, ki jih je dolžnik dolžan povrniti upniku v roku 8 dni, na 307,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila; kar je upnik v vlogi z dne 17. 7. 2008 zahteval več, pa je sodišče v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa zavrnilo.

Zoper 2. točko izreka tega sklepa se pravočasno pritožuje upnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da prisotnost upnika na rubežu ni več potrebna. Čeprav se rubež premičnin glede na določbo 4. odstavka 82. člena ZIZ opravi tudi v primeru, da upnik na rubežu ni prisoten, to ne pomeni, da upnik ni upravičen do povračila stroškov, v primeru, da se rubeža udeleži. Določba tretjega odstavka istega člena namreč izrecno določa, da je izvršitelj dolžan obvestiti upnika o terminu oprave rubeža, kar pomeni, da ima upnik pravico biti na rubežu prisoten. V kolikor pa je prisoten, ima tudi pravico do povračila stroškov oz. v primeru, ko je prisoten njegov pooblaščenec, do povračila stroškov zastopanja. Pritožbenemu sodišču zato upnik predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovemu zahtevku za povrnitev stroškov v celoti ugodi, dolžniku pa naloži v plačilo njegove pritožbene stroške skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa druge stopnje do plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku

(Ur. list RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju: ZIZ)).

Odločitev sodišča prve stopnje, da se upniku ne priznajo stroški za prisotnost njegovega pooblaščenca na rubežu dne 4. 7. 2008, je pravilna, prav tako obrazložitev sprejete odločitve. Po noveli ZIZ-A (Ur. list RS, št. 75/2002), ki je začela veljati dne 21. 9. 2002, udeležba upnika pri rubežu ni več obvezna. Upnikova odsotnost z rubeža tako nima več za posledico, da sodišče izvršbo ustavi. Po novi določbi 3. odstavka 82. člena ZIZ mora biti sicer upnik o času in kraju rubeža še vedno predhodno obveščen, vendar pa je njegova udeležba pri rubežu le fakultativna, saj se rubež opravi tudi v primeru njegove nenavzočnosti (na kar se upnika tudi posebej opozori).

Samo dejstvo, da udeležba upnika pri rubežu ni več obvezna (in s tem nujno potrebna za opravo izvršbe), sicer res še ne pomeni,

da upnik ni upravičen do povračila stroškov udeležbe pri rubežu v primeru, da se rubeža udeleži. Vendar pa iz upnikove pravice, da je o rubežu predhodno obveščen in da se ga ima pravico udeležiti, še ni mogoče izpeljati zaključka, da ima upnik v vsakem primeru pravico od dolžnika zahtevati, naj mu povrne njegove stroške za prisotnost na rubežu. Po 5. odstavku 38. člena ZIZ mora namreč dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti le tiste stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.

Upnik bi bil tako v konkretnem primeru upravičen do povračila stroškov za prisotnost na rubežu le, če bi dokazal, da bi bil rubež v njegovi odsotnosti neuspešen ali da je njegova prisotnost pri rubežu pripomogla k posebnemu uspehu rubeža. V konkretnem primeru pa upnik niti ne zatrjuje, da bi bila njegova prisotnost (oz. točneje, prisotnost pripravnice njegovega pooblaščenca) na rubežu potrebna za uspeh izvršbe. Sicer pa je iz podatkov spisa tudi razvidno, da rubež dne 4. 7. 2008, za prisotnost na katerem upnik zahteva povrnitev svojih stroškov, zaradi dolžnikove odsotnosti z doma sploh ni bil opravljen, torej prisotnost pripravnice upnikovega pooblaščenca na tem rubežu ni v ničemer pripomogla k sami uspešnosti rubeža. S

troški upnika, ki jih je imel zaradi udeležbe pri neopravljenem rubežu, so torej nastali po njegovi lastni volji, zaradi njegovega subjektivnega prepričanja, da bo njegova udeležba na rubežu potrebna oz. vsaj koristna, vendar pa se je v konkretnem primeru njegova udeležba pri rubežu objektivno gledano izkazala za nepomembno. Ker je potemtakem očitno, da ne gre za stroške upnika, ki bi bili potrebni za izvršbo, teh stroškov ni mogoče naložiti v plačilo dolžniku, temveč jih je dolžan nositi upnik sam.

Glede na to, da zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi niso bile ugotovljene nobene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v izpodbijani 2. točki izreka potrdilo.

Odločitev o zavrnitvi upnikove pritožbe vsebuje tudi odločitev o zavrnitvi njegove zahteve za povrnitev pritožbenih stroškov (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).